bela krajina

Kaj ostaja po pozebi?

1.5.2020 | 12:05 | M. L.

Gadova peč je po prepričanju mnogih središče cvičkove dežele. Kako močno je to lego in nasade na širšem območju Posavja, Dolenjske in Bele krajine dosegla letošnja pozeba, se bo pokazalo šele v naslednjih tednih. (Foto: M. L.)

Gadova peč je po prepričanju mnogih središče cvičkove dežele. Kako močno je to lego in nasade na širšem območju Posavja, Dolenjske in Bele krajine dosegla letošnja pozeba, se bo pokazalo šele v naslednjih tednih. (Foto: M. L.)

Bela krajina, Dolenjska, Posavje - Vinogradniki, sadjarji in drugi pridelovalci v kmetijstvu še ugotavljajo končne posledice nedavne pozebe. Vinogradi in sadovnjaki so zaradi pozebe tudi na širšem območju med Kolpo in Sotlo utrpeli precejšnjo škodo. Nizke temperature so po nasadih udarile dvakrat in tako je zimski pozebi sledila še spomladanska.

V občini Metlika je pozeba najbolj prizadela vzhodni del občine, kjer so Boldraž, Vinomer, Nova gora, Drašiči. V nasadih jabolk, hrušk in breskev je, kot je videti že sedaj, zmrzal uničila pridelek v celoti. V vinogradih na nadmorski višini do 270 metrov je pozeba skoraj stoodstotna, je pojasnil predsednik občinske komisije za oceno škode ob naravnih in drugih nesrečah v kmetijstvu Jože Nemanič.

V vinogradih na območju Zveze društev vinogradnikov Dolenjske je po dosedanji oceni pozaba vzela 60 do 70 odstotkov pridelka. To je povprečna ocena. Ponekod je namreč pozeba stoodstotna, ponekod je pozeba uničila »samo« deset do trideset odstotkov trt, je povedal Miran Jurak, predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske.

Na krškem območju je v sadovnjakih pozeba v začetku aprila zelo prizadela koščičarje, kot so breskve, marelice in češnje, ter hruške in zgodnje jablane. Največjo škodo je povzročila pozeba 14. in 15. aprila. Škoda je zelo različna, tako so nekateri nasadi pozebli popolnoma, medtem ko nekateri drugi sploh niso. Toda govoriti o pozebi v številkah, je zdaj nekako nestvarno, je glede stanja v nasadih povedal direktor podjetja Evrosad Krško Boštjan Kozole.

V občini Brežice je prva pozeba nastopila med 22. in 25. marcem, ko je nad 300 metri nadmorske višine zapadel sneg, ki se je obdržal dva dni. Največjo škodo so takrat tudi tam utrpeli nasadi koščičarjev. Sledili sta še dve aprilski pozebi, ki sta prizadeli nasade najprej v višjih in potem v nižjih legah. Druga od obeh aprilskih pozeb je ponekod, npr. v Pečicah, posamezne sadovnjake prizadela stoodstotno, so v svoje poročilo zapisali na občini Brežice.

Podrobneje o pozabi in ocenjenih širših posledicah pozebe pišemo v članku, ki je objavljen v tokratnem tiskanem Dolenjskem listu, ki je izšel  30. aprila.

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava