Nekateri vadijo celo več

7.5.2020 | 13:15

  Učenca Glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto Žiga in Gašper Gorenc vsak na svoj instrument pridno vadita tudi doma.

Novo mesto - Izobraževanje že skoraj dva meseca zaradi epidemije koronavirusne bolezni 19 poteka na daljavo, pa ne le v osnovnih in srednjih šolah ter na fakultetah, ampak tudi v glasbenih šolah. To predstavlja poseben izziv tako za profesorje kot učence, in brez najrazličnejših komunikacijskih kanalov ne bi šlo.

Matija Slaka (Foto: M. M.)

V Glasbeni šoli Marjana Kozine Novo mesto, eni največjih glasbenih šol v Sloveniji, so se po besedah ravnatelja Matije Slaka dobro znašli in kar hitro prilagodili novim razmeram.

»16. marca smo začeli pouk na daljavo, in lahko rečem, da pouk v danih okoliščinah zelo dobro poteka. Učitelje sem takoj pozval, da vzpostavijo kontakt z učenci, uskladili so se in lepo delajo. Uporabljajo najrazličnejše aplikacije, od Skypa, Zooma do Viberja, že v drugem tednu izolacije smo vzpostavili tudi spletno učilnico,« pove ravnatelj.

Takoj spletna učilnica

Pouk nauka o glasbi poteka tako, da učitelji pošiljajo naloge, ki jih učenci rešijo in pošiljajo nazaj. Učitelji so učencem za vprašanja na voljo tudi individualno. Poleg tega se je med učitelji nauka o glasbi vzpostavila spletna učilnica, v katero vlagajo svoje predloge, posnetke in učne liste ter iščejo rešitve, da pouk v novonastalih okoliščinah poteka čim bolj kakovostno. Poučevanje v višjih letnikih kombinirajo s pošiljanjem posnetkov: učitelj doma posname skladbo, jo pošlje učencu, ta se jo nauči in svoj izdelek pošlje nazaj.

Od začetka maja bo že mogoč informativni vpis v Glasbeno šolo Marjana Kozine Novo mesto za šolsko leto 2020/2021, o čemer se pozanimajte na njeni spletni strani www.gs-mkozine.si.

»Več kot polovica učiteljev mi je povedala, da učenci zdaj še bolj vadijo kot prej, imamo pa tudi pozitivne odzive staršev, saj zdaj mnogi bolj od blizu spremljajo delo otroka, dobijo realnejšo sliko in nam priznavajo dobro pedagoško delo,« pove Slak in še doda, da se živega stika med učencem in učiteljem ne da nadomestiti – takrat nastaja med njima posebna energija, sinergija, pride do skupnega muziciranja, lažja je motivacija, zato upa, da bodo kmalu znova začeli pouk v šoli. Žal so v tem času najbolj okrnjeni orkestri, ki jih v novomeški glasbeni šoli deluje kar pet.

Šolsko leto bodo junija uspešno končali, saj bodo predvideno snov predelali, učenje na daljavo pa je enakovredno običajnemu v učilnicah, kot pravi tudi šolska ministrica dr. Simona Kustec. Ob koncu pouka bodo učenci dobili tudi spričevala. »Ne glede na to, kdaj bomo znova pouk začeli v šoli, letnih izpitov v tem šolskem letu ne bo. Učenci bodo ob koncu pouka dobili letno oceno učitelja predmeta,« pove ravnatelj novomeške glasbene šole, ki jo v letošnjem šolskem letu obiskuje 641 učencev. So zelo uspešni in nanje so upravičeno ponosni.

Ravnatelj pove, da se vsako leto mednarodnih tekmovanj udeleži približno 40 učencev. Polovica se jih vrne s 1. mestom ali zlatim priznanjem. Zanimanje za glasbeno šolo je veliko, zlasti za igranje klavirja, kitare, violine, tolkala in solo petje. »A skrbimo za uravnoteženo učenje tudi ostalih inštrumentov, predvsem pihal in trobil, saj v naši okolici deluje veliko pihalnih orkestrov, katerih člani so naši učenci. Ravno tako so vključeni v naše orkestre in zasedbe,« pove Matija Slak.

Prednosti, slabosti

Ivana Krhin, pomočnica ravnatelja na GŠMZ.

Svojo izkušnjo nam je zaupala pomočnica ravnatelja na novomeški glasbeni šoli Ivana Krhin, ki dela že 19. leto in poučuje violino, violo in komorno igro (skupinski pouk).

Že tako z učenci delajo individualno, zdaj pa so srečanje iz učilnice le prestavili na splet: Skype, Viber, Zoom. Vse te aplikacije odlično podpirajo videoklic. »Večji problemi so kakovost zvoka in zamik pri prenosu ter nezmožnost sočasnega igranja, kar seveda pogrešamo, še posebej pri skupinski igri. Zato skladbe po delih posnamem, sploh za mlajše učence, in jim pošljem posnetke, da lahko igrajo zraven. Za violinsko igro, kjer je treba ves čas poslušati intonacijo, je to zelo pomembno,« pravi Krhinova.

Tudi pouk komorne igre in orkestrov je zelo okrnjen. Pri svoji skupini je za učence pripravila zvočne posnetke skladb, in zdaj lahko doma igrajo zraven. »Seveda, ni enako kot v učilnici, a nekaj vseeno je,« pove.

Sicer je njena izkušnja e-šole pozitivna, vsi učenci so zelo dobro sprejeli videokonference in dobro napredujejo. »Seveda sem kot učiteljica snov prilagodila delu na daljavo, saj ne moremo delati glasbene interpretacije, ker nam včasih ponagaja internet in je zvok zelo slabe kakovosti. A urimo hitrost in gibljivost rok in se učimo novih skladbic,« razloži.

Stavba na mestu nekdanje gimnazije, v kateri je danes Glasbena šola Marjana Kozine Novo mesto.

Prednosti, ki jih Krhinova vidi pri delu na daljavo, so, da si učenci lahko sami razporedijo šolske naloge čez dan in si lahko večkrat vzamejo odmor ter potem nadaljujejo, ko so spet zbrani. Redni urnik enega otroka, ki zajema osnovnošolske obveznosti, krožke, plesne vaje, glasbeno šolo in še marsikaj, velikokrat spominja na eno samo dirkanje z dejavnosti na dejavnost.

»Zdaj pa imajo čas, da se vmes malo ustavijo in pogledajo na svet okoli sebe, tudi na čudovito naravo spomladi. Otroci so tudi bolj zgovorni in veseli, ko na računalniku zagledajo še koga drugega kot samo svoje domače. Zato je pouk inštrumenta včasih dogodek tudi za celo družino, ki sodeluje zraven,« razlaga Krhinova.

Slabost šole na daljavo je v tem, da je pri učenju igranja inštrumenta pogosto treba roke otroka fizično prijeti in jih postaviti v pravi položaj, kar zdaj ni mogoče. »Včasih se zelo nasmejemo, ko se gledamo zrcalno, jaz rečem premakni v desno, otrok pa premika v svojo desno, se pravi v mojo levo ...,« pove prof. novomeške glasbene šole.

Gorenčeva fanta zadovoljna

Šole na daljavo so se dobro navadili tudi učenci. Kot povesta brata Gorenc iz Novega mesta – devetošolec Žiga, ki ima za sabo že šest let učenja trobente, zdaj pa se uči še igranja na tubo, ter šestošolec Gašper, ki se je najprej učil igranja na klavirsko harmoniko, zdaj pa je ta inštrument zamenjal za rog – se jima zdi ta način dober.

Oba poučuje prof. Miro Saje, z njim imata lepe odnose, stik pa so v času izolacije vzpostavili po telefonu in Zoomu. Glasbeno šolo imata kot po navadi dvakrat tedensko, vaje dobita tudi po mejlu. Gašper ima na urniku še teorijo. Nič manj ne vadita kot prej, profesor ju posluša, popravi, svetuje, njima se zdi, da so se v teh okoliščinah vsi dobro znašli. Všeč jima je, da prihranita pri času in si čas za vaje lahko bolj svobodno izbereta. Tako Žiga kot Gašper pa pogrešata živ stik s profesorjem in zlasti igranje in druženje v Orkestru Ave, ki ga vodi Saje.

Članek je bil objavljen v 17. št. Dolenjskega lista 23. aprila 2020.

Besedilo in foto: L. Markelj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava