dolenjska

Simon Štukelj - ljubitelj okolja, kulturnik, vinogradnik, gasilec…

31.5.2020 | 13:20 | Lidija Markelj

Simon Štukelj (Foto: L. M.)

Strelac pri Šmarjeti - Spomladi, zlasti pa aprila, ko smo pred kratkim obeležili celo svetovni dan Zemlje, so se po svetu in po naši deželi običajno vrstile različne čistilne akcije v mestih in vaseh. Letos je zaradi epidemije koronavirusne bolezni vse drugače - ni takih dogodkov, a kljub vsemu praznovanje dosega vrhunec, lahko bi rekli celo svoj prvotni smisel.

»Ta trenutek ne praznujejo ljudje, ampak Zemlja. V naravi so zakonitosti in meje, ki jih človek ne bi smel preseči. Razlage o raznih teorijah vzrokov prepuščam znanstvenikom, težko pa se izognem prepričanju, da vendar ekološki problemi izhajajo iz porušenega ravnovesja, ki ga je človek povzročil v naravi,« meni Simon Štukelj iz Strelaca pri Šmarjeti, velik ljubitelj okolja, poklicno in sicer.

Že preko tri desetletja je zvest Komunali Novo mesto, kjer je zadnjih skoraj dvajset let vodja sektorja splošne komunale. Problematiko odpadkov pozna torej zelo od blizu in zadovoljen je, da so ljudje postali okoljsko zelo ozaveščeni in družbeno odgovorni. Različne akcije in pozivi mnogih, tudi novomeške Komunale, ki že od leta 2006 izvaja prireditve za boljši odnos vseh nas do okolja in katerih vodja je prav naš sogovornik, so torej obrodila sadove. Tudi na področju ločevanja po Štukljevi oceni kot družba dosegamo visok nivo, »žal pa to sliko še vedno kvarijo posamezniki, ki to jemljejo kot nekakšen neobvezen predmet v šoli.«

Simon Štukelj, po poklicu kemik, ki je svoje izobraževanje po srednji šoli posvetil komunalni dejavnosti, ne velja le za prijaznega, delovnega in odgovornega človeka, ampak tudi za poštenega, zato v svojem okolju uživa veliko podporo in spoštovanje ljudi. Zelo pošten je bil tudi ob odgovarjanju na vprašanje, ali je Šmarječan. »Naj mi moji v Šmarjeti ne zamerijo, če rečem, da sem pol Novomeščan, pol Šmarječan. Ko preštejem leta, ugotovim, da sem ravno na polovici obdobja, ko sem se iz rodne Gotne vasi pri Novem mestu preselil v Šmarjeto,« pove. Tu po mami izhajajo njegove korenine, tu si je z ženo Marto ustvaril lep dom in družino, ki mu pomenita veliko. Sin Žan je že pri kruhu, hčerka Ema pa bo kmalu, saj pridno študira strojništvo v Ljubljani.

Simon je dejaven na mnogih področjih. Za vse, kar ga zanima in mu veliko pomeni, najde čas. Kot pravi, je najslabši izgovor, ko nekdo reče, da nima časa. »Časa je vedno dovolj in vsem je enako odmerjen. Na nas pa je odločitev, komu in koliko ga bomo namenili,« je prepričan. In tega le ne govori, tako tudi živi.

Kot ljubitelj okolja uživa v vinogradništvu. Vinogradnik je sicer postal bolj po sili razmer, ko je po smrti očeta prevzel manjši vinograd. Nekaj znanja je sicer imel, saj je od malih nog pomagal očetu, a vendar si Simon svoje vinogradniške poti brez opore in strokovne pomoči, ki jo je dobil v Društvu vinogradnikov Šmarjeta, ne zna predstavljati. V društvo se je tako vživel, da mu je en mandat celo predsedoval, še vedno pa je član upravnega odbora in eden najbolj zagnanih članov. Vesel je uspehov društva, ki se resnično lahko pohvali z izvrstnimi vinogradniki, ki za svoja vina prejemajo lepe rezultate na raznih ocenjevanjih, tudi na Tednu cvička, saj so že imeli tudi kralja cvička.

Simonova velika ljubezen od malih nog pa je tudi umetnost, zlasti glasba. Rad prepeva, zato je že kar nekaj sezon član Mešanega pevskega zbora Krka iz Novega mesta, pred leti je pel tudi v Mešanem pevskem zboru Plastoform (drži?). Petje ga bogati, ni važno, za katere pesmi gre: slovenske ljudske, popevke ali tuje skladbe. »Najbolj so mi pri srcu vse lepo in ubrano zapete pesmi,« pove. Ker ima Simon čut za sočloveka, ne čudi, da se po svojih močeh trudi dati svoj prispevek tudi prostovoljnemu gasilstvu v Šmarjeti.

Pred desetimi leti je Simon Štukelj kot človek s številnimi izkušnjami, strokovnimi znanji in znanstvi, ki jih je pridobil v dolgoletnem javnem delovanju, pogumno sprejel celo izziv in se je kot neodvisni kandidat potegoval za mesto župana Občine Šmarješke Toplice. Čisto malo je manjkalo, pa bi mu uspelo. Zdaj v lokalni politiki ni aktiven, seveda pa spremlja, kaj se dogaja. In ko ga povprašamo, ali je to poglavje za vedno zaključil v svojem življenju, modro odgovori: »Na vprašanja o politiki odgovarjam seveda politično. Nikoli ne reci nikoli. S politiko se bom verjetno ukvarjal, ko bom imel še kaj prostega časa.« Kaj je rekel o prostem času, pa vemo.

Prispevek je bil objavljen v 18. št. Dolenjskega lista 30. aprila 2020.

‹ nazaj