Četrtina napadenih na Kočevskem

15.6.2020 | 11:30

V kočevskih in ribniških gozdovih lubadar spet povzroča veliko škodo. (Foto: M. G.)

V kočevskih in ribniških gozdovih lubadar spet povzroča veliko škodo. (Foto: M. G.)

Kočevje - Kočevska območna enota zavoda za gozdove, ki pokriva območje od Kolpe do Turjaka, veliko 118.000 hektarjev, na katerem je 97.000 hektarjev gozda, je bila tudi lani ena najbolj napadenih s strani lubadarja v državi. Ta se je v tukajšnjih gozdovih še posebej namnožil po dveh velikih ujmah, žledolomu leta 2014 in vetrolomu tri leta pozneje.

Kot je dejala Katja Konečnik, direktorica enote, je bilo v tem času izdanih več kot 3500 odločb za sanitarno sečnjo in varstvena dela, do maja letos pa so za posek odkazali 50.000 kubičnih metrov iglavcev, v istemu času lani pa 17.000. Za primerjavo, v tem času je bilo v slovenskih gozdovih odkazano 200.000 kubičnih metrov.

Najboljša zaščita za zdrave gozdove je pravočasna sanitarna sečnja iglavcev, napadenih s podlubniki, poškodovanih smrek in obvezno spravilo njenih asortimentov. Ta se je lani z reorganizacijo skrbnikov državnih gozdov precej izboljšala, a bo njen učnik viden v teh mesecih, saj glede na milo zimo lahko pričakujemo ponoven izbruh te nadlege, če izvedba potrebnih sanitarnih sečenj in varstvenih del ne bo pravočasna.

Sicer je bolezen tako izrazita, da je odpornost gozda zelo šibka; v enem žarišču je celo po več tisoč kubičnih metrov napadenega gozda. Lubadar se širi z naglico. Če vemo, da ima lahko ena oplojena samica milijon potomcev, je vsakomur razumljivo, v kakšno razsežnost gre katastrofa. Lubadar je škodljivec, ki zavrta pod skorjo. Na njej pretrga naravne kanale dotoka vode za krošnje in drevo se suši.

In katere krajevne enote na območju, ki ga pokriva zavod, so najbolj utrpele napad lubadarja? Še vedno so to nižinski predeli, ki so bili nekoč (umetno) zasajeni s smreko, v okolici Vrbovca, Grintovca, Gotenice in Kočevske Reke. V zadnjem času se zajedavec množično seli proti Šahnu ter na Stojno in v Rog, pa tudi v višje lege. Še najbolj je prizadeta krajevna enota Ribnica.

Članek je bil objavljen v 23. številki Dolenjskega lista z dne 4. junij.

M. Glavonjić

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava