FOTO: Resslova penina, Resslov stol, Resslov Barthress...

30.6.2020 | 09:00

Jože Simončič je z veseljem ponudil Resslovo penino, ki jo je naredil po svojih zamislih. Diši po gozdu...

Zbrani v skansnu, zadaj poje oktet Šimel.

Jože Grgovič

Resslova penina

Pleterje - V muzeju na prostem Pleterje je Kulturno in etnološko društvo Gallus Bartholomaeus iz Šentjerneja na Dolenjskem pripravilo dogodek, na katerem so se spomnili Josefa Ressla, velikega gozdarskega strokovnjaka in izumitelja ladijskega vijaka, ki je zaslužen tudi za veliko drugih pomembnih patentov in inovacij.

Letos namreč mineva dvesto let od njegovih prvih poskusov na reki Krki za omenjeni izum, Šentjernejčani zato na pobudo društva in po sklepu občinskega sveta letos praznujejo Resslovo leto.

Josefu Resslu je bilo posebej blizu pomorstvo in iz rodne Češke na ozemlje današnje Slovenije privedla prva stalna zaposlitev. Marca 1917 je nastopil službo območnega gozdarja v Pleterjah na Dolenjskem, kjer je pod patronatom okrožnega urada v Novem mestu upravljal s tretjino dolenjskih gozdov. Izvajal je tudi geodetska merjenja, pri katerih mu je pomagal prijatelj Franc Škola, gradbeni asistent iz Novega mesta, kjer je Ressel na tamkajšnji gimnaziji honorarno poučeval lepopis. Povedati velja, da se je odlično naučil slovenščino, aktiven je bil tudi kot kulturni delavec in publicist.

V triletnem službovanju na Dolenjskem je izdelal prvi ladijski vijak – menda v samostanski kovačnici v Pleterjah – poskuse pa je poleg na reki Krki delal tudi na Ljubljanici in Mirni, kamor ga je pozneje zanesla službena pot.

Resslova penina, Resslov stol, Resslov Barthress

Stane Bregar z Resslovovim Barthressom...

»Ohranjati želimo spomin nanj in črpati iz njegovih talentov za razna prizadevanja v prostoru,« je na včerajšnjem dogodku med drugim dejal predsednik Kulturno in etnološko društvo Gallus Bartholomaeus Stane Bregar, ki tudi vodi civilno pobudo za razglasitev Resslovega leta.

Zbrana druščina včeraj v Pleterjah - ob Resslovi maketi.

Predstavil je nove, s praznovanjem Resslovega leta povezane izdelke: Resslovo penino, ki so jo izdelali v Kartuziji Pleterje, o čemer je več spregovoril dolgoletni ekonom kartuzije Jože Simončič, Resslov Barthress oz. samoveznico - gre za nekakšno mašnico namesto kravate ali metuljčka za moške, kar je nosil Ressel - in Resslov stol, ki ga je zasnoval ljubljanski arhitekt Janez Suhadolc, ki že leta sodeluje z društvom (spomnimo na Stol Šentjernej, šahovske garniture…). Suhadolc je povedal, da je stol oblikoval iz hruškovega lesa, dodal mu je tudi naslonjalo.

Tudi Resslov most

Janez Suhadolc je predstavil Resslov stol.

Vinko Sajtl izroča darilo Tonetu Hrovatu.

V Šentjerneju so sicer po Resslu poimenovali tudi novi most čez reko Krko v Mršeči vasi, ki je ena od prednostnih nalog občine - idejno zasnovo so svetniki sprejeli, gradbeno dovoljenje zanj naj bi dobili še letos. Omenjeni most bi lahko zgradili kot mednarodni spomenik petih držav - Češke, Avstrije, Slovenije, Italije in Hrvaške oziroma držav, v katerih je Ressel deloval in ga imajo za svojega, meni Bregar.

Dogodek so popestrili pevci Okteta Šimel, ljudski pesnik Jože Grgovič je recitiral svojo pesem Ressel v Šentjerneju, ki jo je spisal pred desetimi leti, zapela je še Aria Marisa Udvanc.

Stane Bregar se je ob 20-letnici društva vsem članom - na dogodek je prišlo veliko ustanovnih članov - zahvalil za prizadevno delo, ki je pestro na mnogih področjih. Enemu od njih, domačinu, direktorju zavoda Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma, Tonetu Hrovatu, pa se je zahvalil s posebnim darilom - kokoško holinčico s cerfitikatom v zahvalo za pomoč šole pri selekciji, ko je društvo v sodelovanju s stroko oblikovalo pasmo kokoši Šentjernejski petelin. Njena jajca imajo namreč visoko vsebnost holina in so zelo zdrava.

Besedilo in foto: L. Markelj

Galerija

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava