gospodarstvo

Poslovanje družb v JV regiji lani tradicionalno boljše od poslovanja družb v državi

2.7.2020 | 14:05 | M. Ž.

Vodja novomeške izpostave Ajpes-a Jelka Lugarič (Foto: M. Ž.)

Novo mesto - Poslovanje družb v jugovzhodni regiji je bilo lani boljše in tudi bolj stabilno od poslovanja družb v državi, na kar kažejo tudi vrednosti izbranih kazalnikov gospodarnosti, donosnosti, produktivnosti in financiranja, ki so za družbe v regiji ugodnejše kot za družbe v državi, je na današnji novinarski konferenci povedala vodja novomeške izpostave Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) Jelka Lugarič.

Jugovzhodna regija je sicer na drugem mestu med dvanajstimi statističnimi regijami v državi, največ prihodkov, blizu polovice, pa izkazale družbe v regiji Osrednjeslovenska, ki je tudi največja. V primerjavi z drugimi jugovzhodna Slovenija izstopa po višini izkazanega neto čistega dobička družb, več so ga ob bistveno višjih prihodkih izkazale le družbe iz osrednjeslovenske statistične regije, deležu doseženih prihodkov z izvozom, ta v nobeni drugi regiji ni tako visok kot v jugovzhodni Sloveniji, in povprečno izplačani plači, ki je bila v povprečju najvišja.

Družbe so realizirale za 7,2 milijard evrov prihodkov, največ z opravljanjem predelovalnih dejavnosti in ob močni usmerjenosti v izvoz. Družbe v predelovalnih dejavnostih so realizirale tri četrtine vseh prihodkov družb. Največ je k temu prispevalo 18 družb, ki imajo glavno dejavnost proizvodnjo motornih vozil, prikolic in polprikolic ali proizvodnjo farmacevtskih surovin in preparatov.

S prodajo na tujih trgih so družbe ustvarile dve tretjini vseh svojih prihodkov, najpomembnejši trg so bile države Evropske unije. Realizirani prihodki so bili za 5 odst. višji kot v letu 2018. Rast prihodkov od prodaje na tujih trgih je bila za 2 odstotni točki višja od rasti prihodkov od prodaje na domačem trgu. Skupni odhodki so se zvišali za 4 odst., in so znašali 6,7 milijard evrov, je navedla Lugaričeva.

Presežek prihodkov nad odhodki, neto celotni dobiček, je lani znašal 556 milijonov evrov in je bil za 15. odst. boljši kot leto prej. Izboljšal se je tako izid iz poslovanja kot tudi iz financiranja in iz drugega delovanja.

Izboljšal se je tudi neto čisti dobiček družb, lani je tako znašal 487 milijonov evrov oziroma za 9 odst. več kot leto prej in je bil najvišji, odkar AJPES zbira podatke iz letnih poročil, to je od leta 2003 dalje.

Pozitiven rezultat, čisti dobiček, je izkazalo 1.905 družb v znesku 507 milijonov evrov, negativnega pa 674 družb v znesku 20 milijonov evrov. V primerjavi z letom poprej se je povečalo tako število družb, ki so izkazale čisto izgubo kot tudi znesek izkazane čiste izgube. V družbah, ki so izkazale čisto izgubo, je bilo v povprečju 1500 zaposlenih.

Upoštevajoč velikost družb so največji delež neto čistega dobička, 77 odst., izkazale velike družbe. Te so tudi najbolj vplivale na izkazano rast neto čistega dobička vseh družb. Velike družbe so povečale izkazan neto čisti dobiček za 16 odst., mikro družbe so ga povečale le minimalno, medtem ko so ga majhne in srednje družbe zmanjšale. Po kriteriju glavne dejavnosti družbe so skoraj dve tretjini neto čistega dobička izkazale družbe, ki imajo glavno dejavnost proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic ali proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov.

V družbah se je povečalo tudi število zaposlenih. Lani je bilo v njih v povprečju okoli 33.500 tisoč zaposlenih oziroma za 1800 več kot v leto prej. Najbolj se je povečalo število zaposlenih v družbah, ki se ukvarjajo s predelovalnimi dejavnosti proizvodnje motornih vozil, prikolic in polprikolic in proizvodnjo farmacevtskih surovin in preparatov.

Povečale so se tudi povprečne plače, in sicer je povprečna mesečna bruto plača v družbah jugovzhodne regije znašala 1.896 evrov in je bila višja slovenskega povprečja z 1.714 evri. Na razmeroma visoko povprečje plač so najbolj vplivale družbe s sedežem v občini Novo mesto, te družbe so imele tudi največje povečanje števila zaposlenih, ki so v povprečju izplačale plačo v znesku 2.200 evrov. Višje plače od povprečja družb v državi pa so izplačevale le še družbe s sedežem v občini Šentjernej.

3.406 samostojnih podjetnikov, ki je predložilo podatke iz letnih poročil, je lani ustvarilo 398 milijonov evrov prihodkov, 6 odst. več kot v letu 2018, ki so jih ustvarili pretežno s prodajo na domačem trgu. Neto podjetnikov dohodek, ki vključuje tudi plačilo za delo podjetnika samega, se je zmanjšal za 6 odst. na 26 milijonov evrov. Pri podjetnikih je bilo v povprečju zaposlenih 3000 oseb, katerih povprečna plača pa je znašala 1.093 evrov.

Zadruge oz. 22 zadrug, ki so v povprečju zaposlovale nekaj manj kot 540 ljudi in se v primerjavi z letom 2018 ni bistveno spremenilo, so lani ob 134 milijonih evrov prihodka ustvarile 41.000 evrov skupne izgube.

Po predloženih podatkih iz letnih poročil so sicer lani subjekti vseh pravnoorganizacijskih oblik v regiji skupaj ustvarili za 7,8 milijard evrov prihodkov, od tega 93 odst. družbe, pet podjetniki in dva odstotka zadruge, ter skupaj v povprečju zaposlovali 37.131 oseb, od tega 90 odst. družbe, osem podjetniki in dva odstotka zadruge.

‹ nazaj