Turizem v zidanicah - Sekiro lahko ustavi turist

25.7.2020 | 16:00

Potencial zidaniškega turizma je velik, saj gre za edinstveno ponudbo v svetovnem merilu. (Foto: M. L. S.)

Potencial zidaniškega turizma je velik, saj gre za edinstveno ponudbo v svetovnem merilu. (Foto: M. L. S.)

Na Dolenjskem so pred desetimi leti kot prvi v Sloveniji začeli sistematični razvoj turizma v zidanicah. »Do letos je število gostov naraščalo,« pravi Petra Štukelj iz Združenja konzorcij turizem v zidanicah. Letos jih je močno prizadela korona, saj so zelo odvisni od tujega trga, a bo po ocenah Štukljeve zahvaljujoč turističnim bonom sezona kljub temu precej lepa.

Pred desetimi leti so začeli z 28 zidanicami, danes pa tržijo 28 zidanic na Dolenjskem, osem v Beli krajini in pet iz Obsotelja Kozjanskega, imajo pa še eno na Dolenjskem, ki jo bodo v kratkem vključili v ponudbo. »Obisk je vsako leto zrasel za 10 do 20 odst. V desetih letih se je povečal za desetkrat,« pravi Matjaž Pavlin, tajnik konzorcija in zunanji sodelavec Kompasa Novo mesto, ki skrbi za trženje zidanic že od začetka.

LETOS NAJVEČ SLOVENCEV

Lani so imeli 5475 nočitev, kar je bilo za približno 140 več kot leta 2018 in kar za 1700 več kot leta 2017. Največ gostov so imeli iz Nemčije, sledili so gostje iz Slovenije, nato pa iz Nizozemske, Belgije, Italije in Francije. »72 odst. gostov je bilo iz držav EU, razen Slovenije. Slovenskih gostov je bilo 21 odst.,« pravi Štukljeva in dodaja, da se je letos zaradi turističnih bonov močno povečal obisk slovenskih gostov. Teh je trenutno več kot 70 odst.

»Glavni meseci se lepo polnijo. So pa zmogljivosti različno popolnjene. Nekatere zidanice so že ta trenutek polno zasedene vse tja do konca septembra, nekatere pa so še na voljo. Še vedno je na voljo tudi nekaj postelj,« pravi Štukljeva.

Zaradi bonov letos največji porast slovenskih gostov beležijo v Beli krajini in za julij je že težko dobiti kako prosto zidanico, za avgust in september pa jih je še veliko na voljo. Ker se slovenski gostje v nasprotju s tujimi, ki si rezervirajo termine tudi za leto vnaprej, za najem odločajo zadnji trenutek, računajo, kot pravi, da bodo oddali še kar nekaj zidanic oz. zapolnili še več prostih terminov, seveda, kot dodaja, tudi na račun turističnih bonov, s katerimi je že zdaj narejena večina rezervacij.

»Na začetku smo mislili, da povratnikov ne bo, ker nimamo gora in morja, a je kar veliko gostov, ki so že bili pri nas, pa pridejo ponovno. Vračajo se zlasti tuji gostje,« pravi Štukljeva. Danes je povratnikov, kot pravi Pavlin, že okoli 20 do 30 odst. Tisti, ki se vračajo, izpostavljajo tri stvari: prelepo naravo in razglede, zelo gostoljubne ljudi ter čistočo objektov in dežele. Kot pravi Štukljeva, imajo kar nekaj gostov, ki prihajajo vsako leto, imeli pa so tudi že gosta, ki je prišel kar trikrat v enem letu.

Tuji gostje, predvsem starejši pari, so ostajali dalj časa, od tedna do 14 dni, Slovenci pa so do zdaj koristili predvsem vikend pakete oz. dve nočitvi, so pa bile to v večini skupine sedmih do osmih ljudi. Letos tudi slovenski gostje ostajajo tudi za teden dni in več, tudi 14 dni.

POVPREČNO ZASEDENE 35 DNI

»Veliko lastnikov zidanic ne oddaja samo za eno noč, ampak najmanj za dve,« pravi Štukljeva. Lani je bilo največ nočitev avgusta, sledil je julij, veseli pa jih, da čeprav največ nočitev ustvarijo takrat, ni bilo mrtve sezone, saj so imeli goste vse mesece v letu.

Zidanice so bile lani v povprečju zasedene 35 dni. Šest zidanic je bilo zasedenih dva do tri mesece, sedem od enega do dva meseca, štiri zidanice od 20 do 30 dni ter osem zidanic do 20 dni. »Takoj ko ima zidanica dodatno ponudbo, je za goste bolj privlačna,« pravi Štukljeva v pojasnilo različne zasedenosti zidanic. Trenutno imajo tri zidanice vročo kad, dve jacuzzi, veliko pa jih ima tudi že savne.

NA VSEH SVETOVNIH PORTALIH

Že takoj na začetku trženja zidanic so bili, kot pravi Štukljeva, prisotni na slovenskih portalih, kot so Najem koče, E-trip in drugi, ter svetovnih Airbnb in Booking, zadnje leto pa so dodali še tri nove, tako da so zidanice danes praktično na vseh svetovnih rezervacijskih portalih. Na začetku letošnjega leta so posodobili tudi spletno stran, pridobitev pa je, da je na od marca prenovljeni strani po novem omogočena tudi direktna rezervacija zidanic in ne samo povpraševanje.

»Januarja in februarja smo imeli 300-odstotno rast glede na leto 2019,« pravi Štukljeva o povpraševanju oz. rezervacijah za letošnje leto. Žal pa so po 13. marcu, ko je bila razglašena epidemija, ki je za turizem pomenila popolno ustavitev dejavnosti, imeli kar med 80 in 90 odst. odpovedi rezervacij. »Imeli smo po nekaj stornacij na dan. Nekaj je bilo tudi premeščanj rezervacij na prihodnje leto, vendar zelo malo,« pravi Štukljeva.

PRILOŽNOST

»Danes se veliko vinogradov seka, turizem v zidanicah pa je priložnost, da se ta trend sekanja ustavi,« pravi Pavlin. Velika škoda bi bila, pravi, če bi vinograde posekali, saj je Slovenija po tem, da imamo vinograde s po 300 do 400 trtami, posebnost v svetovnem merilu. »Če se bo vinograde še naprej sekalo, bo naša kulturna krajina v nekaj letih dobila povsem drugačno podobo. Namesto vinogradov bo raslo trnje,« pravi. Prav tako je turizem v zidanicah tudi priložnost, da se vinogradniki »znebijo« tržnih viškov vina. »90 odst. gostov v zidanicah tudi pije vino lastnikov zidanic,« pojasnjuje.

Večina lastnikov zidanic, ki jih Kompas trži, je dala zidanice Kompasu v najem in niso registrirani za oddajo objektov oz. turistično dejavnost. Lastniki zidanic nimajo opravka z administrativnimi zadevami in tudi nobenih dodatnih stroškov. Vse finančne in davčne zadeve uredi Kompas, kjer opažajo, da je največja ovira, da se več lastnikov ne odloči za oddajo zidanic, dejstvo, da je še vedno ogromno zidanic, ki nimajo gradbenega oz. uporabnega dovoljenja. Pridobivanje teh dokumentov je še vedno zamudno, čeprav se je v primerjavi s prejšnjimi leti marsikaj poenostavilo. »Priti moramo do števila 100 zidanic. V vinski gorici, ki ima šest ali sedem zidanic, bi lahko nastanili že manjšo skupino gostov,« pravi Pavlin in dodaja, da je to potrebno, da bi postali marketinško bolj zanimivi. Zdaj imajo skupno 180 ležišč, kar pa je premalo, da bi jih vrhunski rezervacijski sistemi v tujini začeli resno promovirati. Lastnike zidanic zato poziva, da se odločijo za oddajo zidanic. Kot pravi, so nekateri v turizmu v zidanicah že prepoznali priložnost za dodaten zaslužek. Tako imajo že kar nekaj ponudnikov, ki imajo po več, dve ali tri zidanice. Prepričan je, da bo to sčasoma postal eden naših najbolj prepoznavnih turističnih produktov – ne nazadnje tudi zato, ker je turizem v zidanicah edinstven turistični projekt na svetu.

Članek je bil objavljen v 29. številki Dolenjskega lista 16. julija 2020

M. Leskovšek Svete

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava