Zaradi epidemije se je zdravstvo podražilo; da bi skrajšali čakalne dobe, delajo tudi ob vikendih 

31.7.2020 | 14:00

SB Brežice z urgentnim centrom (foto: arhiv; M. L.)

SB Novo mesto z urgentnim centrom (foto: arhiv; B. B.)

Novo mesto, Brežice - Zaradi dobre epidemiološke slike je Slovenija kot prva država v Evropi po dveh mesecih preklicala epidemijo covid-19, ki je bila razglašena 12. marca. Ob tem, da se epidemije z odlokom, ki se je začel uporabljati 31. maja, ne da preklicati, je bilo že takrat slišati opozorila, da se moramo pripraviti na drugi val. In kako so v novomeški in brežiški bolnišnici pripravljeni na to?

»Kako bomo organizirali delo, je jasno, saj smo organizacijo dela predvideli v času prvega vala,« so nam povedali v Splošni bolnišnici Brežice, v Splošni bolnišnici Novo mesto pa na vprašanje, kako so pripravljeni na morebitni drugi val, odgovarjajo, da še naprej izvajajo covid vstopno ambulanto in da so med epidemijo sprejeli paket ukrepov, ki je vključeval tudi reorganizacijo njihovega dela v izrednih razmerah. »Tako smo v glavnem pripravljeni na drugi val,« so dejali.

POTREBNO VEČ DENARJA

Glede začasno podaljšanih čakalnih dob nas je zanimalo, kakšen cilj imata bolnišnici: ali želita zgolj »počistiti« za nazaj in priti na stanje pred epidemijo ali morda načrtujeta dolgoročnejše rešitve in izboljšanje stanja, kakršno je bilo pred epidemijo. »Naš cilj je, da na področjih, kjer smo imeli že pred epidemijo daljše čakalne dobe in za katere smo podali predlog ministrstvu in ZZZS za širitev programov, dobimo predlagane širitve. To bi dolgoročno vplivalo na odpravo oziroma skrajšanje čakalnih dob do dopustnih,« so povedali v brežiški bolnišnici. Kar zadeva trenutno podaljšanje čakalnih dob zaradi epidemije, pa vlagajo velike napore, da bi program do konca leta čim bolj realizirali in s tem skrajšali trenutno podaljšane čakalne dobe.

»Čakalne vrste so težava v našem zdravstvu že vrsto let. Ta problem pa z dejstvom, da se populacija stara in da so na voljo vedno nove tehnologije, samo še narašča. Zato so nujne spremembe, reforme v zdravstvu na področju organizacije in financiranja – več denarja,« so nam odgovorili iz Splošne bolnišnice Novo mesto.

DODATNI KADRI

Da bi skrajšali trenutno daljše čakalne dobe zaradi epidemije, so v brežiški bolnišnici potrebne kadrovske okrepitve. Med dodatnimi kadri, ki jih potrebujejo, so zdravniki: kardiolog, ortoped, nevrolog, radiolog in pediater. Vendar pa, kot pravijo, so možnosti za njihovo zaposlitev majhne, saj kadrov ni na razpolago. Zato kadrovski primanjkljaj rešujejo s podaljšanjem dela obstoječih zdravnikov čez polni delovni čas ali sklepanjem pogodb z zunanjimi izvajalci pa tudi z začetkom postopkov za priznanje izobrazbe zdravnikov tujcev, ki bi jih potem lahko zaposlili. Vendar so postopki glede tujcev še vedno zelo dolgotrajni.

»Za zdaj v naši bolnišnici kadrovske izzive dobro rešujemo,« so dejali v Novem mestu. Imajo določen primanjkljaj na nekaterih specifičnih dejavnostih. Ni denimo urgentnih zdravnikov, kar pa je sistemski problem na nivoju države. Sicer pa so z zdravniki relativno dobro preskrbljeni. »Imamo 570 medicinskih sester, kar je velika številka, in smo v primerjavi s preostalimi bolnišnicami bolje preskrbljeni, je pa res, da imamo izredno veliko bolniških in porodniških odsotnosti,« so pojasnili in dodajali, da v pokoj odhaja baby boom generacija, kar za njih pomeni velik odliv medicinskih sester. Velik odliv zaradi upokojevanja in porodniških dopustov medicinskih sester skušajo nadoknaditi z reorganizacijo dela v bolnišnici, pa tudi z zaposlovanjem novih medicinskih sester. »Imamo relativno srečo, da imamo v naši regiji dve močni šoli, tako srednjo kot tudi Fakulteto za zdravstvene vede,« so dejali.

DELAJO TUDI OB VIKENDIH

»Določene dejavnosti, predvsem na področju diagnostike (MR, CT, RTG), izvajamo tudi ob sobotah in nedeljah. Po poletnih dopustih pa bomo ob sobotah izvajali tudi določene posege,« so povedali v novomeški bolnišnici o reševanju podaljšanjih čakalnih dob. Ob sobotah delajo tudi v brežiški bolnišnici, in sicer: UZ-diagnostika, EMG-diagnostika, RTG- in CT-diagnostika. »Na eni strani bomo realizirali večji del pogodbenih prihodkov, saj bo pogodbeni program bolj realiziran, na drugi strani pa so večji stroški zaradi nadurnega dela,« so povedali o delu ob vikendih v Brežicah, v Novem mestu pa so na naše vprašanje, kakšen finančni vpliv bo imelo delo ambulant ob sobotah, odgovorili, da ne gre za finančni vpliv. »Gre za izvedbo programov, zmanjšanje čakalnih vrst oz. to, da ljudje dobijo potrebno zdravstveno oskrbo.«

FINANČNO BREME

Epidemija covid-19 in reševanje njenih posledic pomenita za bolnišnice finančno breme. »Za ustanovo, kot je bolnišnica, pomeni izpad dejavnosti oz. odklon dela od obsega, kot smo ga imeli pred epidemijo, zelo velik finančni izziv, saj smo plačani glede na opravljeni program,« so pojasnili v Novem mestu. Poleg tega delo v novih pogojih, ob prisotnosti virusa, zahteva določene varnostne ukrepe, zaradi katerih opravijo manj storitev. »Vse to pa povzroča dodatne stroške bolnišnici. Preprosto to pomeni, da se je zdravstvo zaradi epidemije podražilo,« so dejali.

Še bolj natančni so v Splošni bolnišnici Brežice. Izpad prihodka za približno 10 odst. v prvih petih mesecih letošnjega leta pomeni približno 750.000 evrov. Poleg tega se srečujejo tudi z dodatnimi stroški zaradi organizacije novonastalih delovišč ter prostorov in opreme za covid-19 izolacijo, zaradi nabave osebne varovalne opreme, razkužil, plačila čakanja na delo in varovanje otrok ter izvedbe testiranj za covid-19. »Tega je za več kot 150.000 evrov,« so povedali.

V BREŽICAH ŽE V TEŽAVAH

»Bolnišnice bomo gotovo zapadle v finančne izgube. Določene bolnišnice že imajo likvidnostne probleme. Zato upravičeno pričakujemo pomoč države, ki pa mora priti čim prej,« so rekli v Novem mestu, v Brežicah pa so na naše vprašanje glede tega odgovorili, da so že v finančnih težavah. »Povečale so se neplačane zapadle obveznosti do dobaviteljev. Rešujemo jih tako, da se trudimo čim bolj izpeljati pogodbeni program. Računamo pa tudi, da bo država v skladu z zadnjim koronskim zakonom zdravstvenim zavodom zagotovila sredstva za plačilo neizvedenega programa v času epidemije in za pokritje dodatnih nastalih stroškov za osebno varovalno opremo, razkužila, teste za covid, stroške dela za novonastala delovišča (triažiranje pacientov pred vstopom v ambulanto, covid izolacijo, čakanje na delo doma, varovanje otrok …).«

ŠKODA ZA ZDRAVJE

Finančne posledice torej brez dvoma bodo, kaj pa posledice za zdravje ljudi? Ali bodo bolniki zaradi podaljšanih čakalnih vrst zaradi epidemije utrpeli škodo, morda tudi kakšno resnejšo za svoje zdravje, v Splošni bolnišnici Brežice pravijo, da bo to pokazal čas. »Vsekakor smo se ves čas epidemije trudili, da smo tekoče obravnavali vse paciente z napotnicami nujno in zelo hitro. Obravnavani so bili tudi vsi, ki so prišli po zdravstveno pomoč v urgentni center,« so pojasnili. V Novem mestu pa ocenjujejo, da zmanjšanje aktivnosti v njihovi bolnišnici za daljši čas vsekakor predstavlja potencialno nevarnost za poslabšanje zdravstvenega stanja populacije, ki potrebuje njihovo pomoč. »Zato se bomo trudili, da bomo čim več zadev nadoknadili,« so dejali in dodali, da je zaradi administrativnih in varnostnih ukrepov, ki jih morajo izvajati pred začetkom pregledov, posegov in preiskav, zagotovo tudi nekaj nezadovoljstva. »Ukrepi so tisti, ki so največkrat povod za pritožbe, saj morajo zaradi neprilagojene infrastrukture ljudje čakati pred vrati bolnišnice,« so povedali. V Brežicah pa so na naše vprašanje, kakšni so odzivi bolnikov na podaljšane čakalne dobe in ali se zato pritožujejo, odgovorili, da povečanega števila pritožb do zdaj niso zaznali.

Članek je bil objavljen v 30. številki Dolenjskega lista 23. julija 2020

M. Leskovšek Svete

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava