kultura

Enajsterica ustvarjalcev iskala navdih na Dvoru

8.8.2020 | 09:00 | Besedilo in fotografije: R. N.

Mozaicist Aljaž Vidrajz

Milena Gregorčič in Rok Rezelj

Dvor - Devet slikarjev, mozaicist in fotograf so od ponedeljka ustvarjali na Rezljevi domačiji na Dvoru, kjer so tudi letos potekali že deveti Dvorski likovni dnevi. Nastala so izjemna dela, ki so jih včeraj predstavili javnosti, s tem pa so tudi sklenili letošnjo slikarsko kolonijo.

Dvorski likovni dnevi so imeli v preteklih letih močan mednarodni pridih, letos pa so zaradi trenutnih razmer z novim koronavirusom gostili umetnike iz Slovenije in umetnike, ki ustvarjajo v Sloveniji. Udeležili so se jih: Tomaž Črnej, Irena Gayatri Horvat, Milena Gregorčič, Cvetka Hojnik, Lojze Kalinšek, Narcis Kantardžić, Sara Stanković, Maruša Štibelj, Janez Štros, Kaja Urh in Aljaž Vidrajz.

Tudi letos so bili udeleženci tako generacijsko kot po načinu likovnega izražanja zelo raznoliki. Kot pravi umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, ki že vrsto let strokovno spremlja kolonijo na Dvoru, tematika ni bila predpisana, zato so se udeleženci lahko povsem prepustili ustvarjalnemu navdihu. »Slutnje, kaj bodo ustvarjali v tem idiličnem okolju, se vsako leto uresničujejo in potrjujejo, da so umetniki izrazito senzibilni. Ko pridejo v neko novo okolje, se želijo na intimni ravni srečati z njim in v njem najti nagovor. Pri tem ne mislim na dobesedno slikanje krajine, ki je tukaj enkratna, gre za to globlje, duhovno, čutenje tega prostora, kar se kaže v marsikaterem delu,« pravi Stibilj Šajnova.

Druženje pa tudi izmenjava izkušenj

Večina umetnikov je na Dvoru ustvarjala prvič, že od začetka pa se Dvorskih likovnih dnevov udeležuje Milena Gregorčič. »Vleče me sem, ker moja mama izhaja iz teh krajev in tudi sama sem bila v mladosti tukaj večkrat na počitnicah. Ambient in organiziranost sta na nivoju, to je nedvomno ena boljših slikarskih kolonij pri nas. Umetniki se med sabo družimo, spoznavamo in nenazadnje širimo svoje izkušnje in znanje,« pravi. Ustvarjanje v naravi je zanjo kot tudi za mnoge druge, ki po navadi delajo v svojih ateljejih, vedno novo doživetje. »Ko si zunaj, dobiš vedno novo iskrico. Bolj ko si v naravi, bolj se odpiraš,« še dodaja Gregorčičeva.

Dopolnjujejo kulturni utrip v kraju

Predlog, naj na domačiji Rezelj pripravijo likovno srečanje, je pred leti dala slikarka in likovna pedagoginja Ana Cajnko, ko je bila pri njih na obisku. Kot pravi gostitelj Rok Rezelj, so imeli že nekaj izkušenj s tem, saj so pred tem organizirali likovno kolonijo za člane likovne sekcije novomeškega društva upokojencev Jutro. Odločili so se, da druženje slikarjev dvignejo na višjo raven, da na svojo domačijo povabijo uveljavljene slikarje in da likovni dnevi postanejo mednarodni, kar jim je v sodelovanju z likovno kritičarko Anamarijo Stibilj Šajn tudi v celoti uspelo, čeprav to ni preprosto in ne poceni. Rezljevi namreč Dvorske likovne dneve organizirajo sami, sami poskrbijo za prebivanje in prehrano udeležencev pa tudi za vse druge stroške, kot so: slikarska platna, barve in tiskanje brošure ter storitve likovne kritičarke pokrijejo sami. Institucionalne podpore v vseh teh letih kljub obljubam niso dočakali, pokroviteljev pa tudi nimajo. Z Dvorskimi likovnimi dnevi na nek način tudi promovirajo naravne in kulturne znamenitosti Suhe krajine, obenem pa Rezljevi s tem dopolnjujejo kulturni utrip v kraju.

Tudi galerija Dvorskih likovnih dnevov

Slikarji se Rezljevim za gostoljubje oddolžijo s po enim na Dvoru ustvarjenim delom, ki si jih ljubitelji umetnosti lahko ogledajo v galeriji v dredišču Dvora, ki so jo odprli pred tremi leti. »Trenutno so razstavljena dela prejšnje slikarske kolonije. Da bi razstavili vsa, imamo premalo prostora, načrtujemo pa povečanje razstavnih prostorov. Vse to bo enkrat zapuščina Dvorjanom. Ni smiselno, da taka zbirka zaide v zasebne vode. Nekoč, ko bo pravi čas, jo bomo predali tukajšnjim kulturnim institucijam,« pravi Rok Rezelj, ki se že veseli naslednjih Dvorskih likovnih dnevov. Kot zatrjujejo, bomo za jubilejno deseto izvedbo skušali pripraviti nekaj posebnega.

‹ nazaj