gospodarstvo

Med Ljubljano in Kočevjem številne dodatne naložbe v infrastrukturo

21.8.2020 | 18:35 | STA; M. K.

ilustrativna slika (foto: arhiv DL)

ilustrativna slika (foto: arhiv DL)

Ljubljana/Kočevje/Ribnica - Po modernizaciji kočevske proge, po kateri bo z oktobrom spet stekel tudi potniški promet, so na območju 3a razvojne osi med Ljubljano in Kočevjem oz. mejnim prehodom Petrina v pripravi številne dodatne investicije. Med prvimi se obeta rešitev križanja med cesto in železnico na Škofljici, vlada bo sprostila tudi postopke za škofljiško obvoznico.

Danes sestanek

Na ministrstvu za infrastrukturo je danes potekal sestanek med predstavniki ministrstva in direkcije za infrastrukturo ter župani in drugimi predstavniki občin na območju med Ljubljano in Kočevjem oz. mejnim prehodom Petrina v kostelski občini. Pristojni na strani države so županom predstavili načrte na področju cest in železnic na tem območju, imenovanem tudi 3a razvojna os.

Državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Aleš Mihelič je po srečanju povedal, da se območje v zadnjih letih razvija in dobiva vse večji gospodarski potencial ter s tem predstavlja dober primer skladnejšega regionalnega razvoja.

Medtem ko je bil ta del Slovenije v zadnjih letih deležen investicij na področju železnic, saj je država po desetletjih prenovila kočevsko progo, tako da bo z oktobrom v Kočevje prvič po 50 letih spet pripeljal tudi potniški vlak, pa na cestnem področju bistvenega napredka ni bilo, je priznal Mihelič.

Železniški promet glavna opcija za mobilnost v državi, vmes tudi vlaganja v ceste

Za zagotovitev nadaljnjega razvoja regije je, kljub temu da na ministrstvu dajejo poudarek trajnostni mobilnosti in mora železniški promet ob načrtovanih milijardnih investicijah po Miheličevem prepričanju postati glavna opcija za mobilnost v državi, v vmesnem času pomemben tudi razvoj cestne infrastrukture.

Danes je tako na sestanku beseda tekla o vseh načrtovanih kratkoročnih ukrepih, ki jih proračun že predvideva, in pa tudi o nekaterih bolj dolgoročnih in večjih sistemskih nadgradnjah infrastrukture.

Med kratkoročnimi ukrepi je Mihelič omenil rešitev za križanje železnice in ceste na Škofljici, ki v jutranji in popoldanski prometni konici povzroča prometne zamaške. Predvidena je gradnja podvoza pod železnico in gradnja spremljajoče infrastrukture, vključno s preureditvijo dveh večjih križišč na območju. Razpis za pripravo dokumentacije je že objavljen, gradnja pa bi lahko stekla v 2022, je dejal državni sekretar in dodal, da gre za veliko investicijo, katere vrednost sicer natančno še ni ocenjena.

Država načrtuje tudi podaljšanje tretjega pasu od Pijave Gorice do Turjaka in ureditev križišč na tem območju. Tudi ta projekt bi lahko stekel že v 2022.

Ob tem je Mihelič napovedal še, da bo vlada predvidoma že prihodnji teden odločala o razveljavitvi sklepa, ki je onemogočil umeščanje obvoznice Škofljica v prostor. Projekt obvoznice, ki bi kraj razbremenil prometa, je namreč zaradi okoljevarstvenih vidikov - trasa načrtovane obvoznice poteka tudi po zaščitenem Ljubljanskem barju - povsem zastal. Kakšna bo nova rešitev za umestitev v prostor, še ni dokončno znano, a Mihelič napoveduje, da bodo upoštevali tako okoljske kot prometne vidike.

Državni sekretar je omenil tudi pospešitev aktivnosti za državno kolesarsko povezavo med Ljubljano in Petrino ter t. i. krošnjarsko povezavo med Sodražico in cerkniškim območjem. Gradnja nekaterih odsekov bi lahko stekla že prihodnje leto, je ocenil.

Med bolj dolgoročnimi sistemskimi ukrepi pa je navedel začetek postopkov za umeščanje polne dvotirnosti proge Ljubljana-Kočevje in projekte obvoznic Velike Lašče, Ribnica in Kočevje.

Vlada je nedavno prižgala zeleno luč za izdelavo državnega prostorskega načrta za obvoznici, ki bi razbremenili Ribnico in Kočevje kot največja in gospodarsko najpomembnejša kraja na območju ter povečali pretočnost in varnost prometa. Vodja sektorja za investicije v ceste na direkciji za infrastrukturo Tomaž Willenpart natančnejšega časovnega okvira za obe naložbi še ni mogel dati. Za izbor najustreznejše variante sta običajno potrebni dve leti in pol, nato pa vsaj toliko še za nadaljnje postopke, je dejal. A tudi ti načrti so se zdaj premaknili z mrtve točke.

Mihelič je kot ključno poudaril, da vsi ti postopki potekajo usklajeno, tako da so prometne rešitve izpeljane celostno in učinkovito.

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava