kultura

FOTO: Mladi neznani avantgardni

29.8.2020 | 18:20 | Besedilo in foto: M. Ž.

Z leve: Jasna Kocuvan Štukelj, soavtorica razstave, župan Gregor Macedoni in direktorica Dolenjskega muzeja Jasna Dokl Osolnik.

Novo mesto - V Dolenjskem muzeju so sinoči odprli razstavo Mladi neznani avantgardni, ki sodi v klop dogodkov, s katerim v novomeški občini obeležujejo 100-letnico novomeške pomladi. Je uvodna in spremljevalna razstava osrednji z naslovom Let novomeške pomladi, ki jo bodo v Galeriji muzeja odprli prav na dan obletnice, 26. septembra, ko bo tudi osrednja prireditev. Obe predstavljata celovit pogled na dogodek in akterje. Na ogled bo do 8. februarja prihodnje leto.

Kot so pojasnili v muzeju, zgodovinska razstava prikazuje razmere v Novem mestu v prvih dveh desetletjih dvajsetega stoletja, predvsem pa utrip med mladimi gimnazijci, med katerimi so izstopali posamezniki, ki so se izraziteje zanimali za umetnost. Poudarjali so, da je likovna, literarna in glasbena zvrst umetnosti zelo povezana in je ne smemo deliti. Gonilna sila so bili Anton Podbevšek, Božidar Jakac in Miran Jarc, ki so bili tudi glavni snovalci dogodka, tedaj imenovanega Prva pokrajinska umetniška razstava, po letu 1974 pa novomeška pomlad.

Prvič predstavljenih vseh 12 udeležencev

Posebnost in izvirnost razstave je v tem, da je prvič predstavljeno vseh dvanajstih udeležencev ne glede na obseg prispevka v samem dogodku. Ti so bili: Marij Kogoj, Marjan Mušič, Ivan Čargo, Jože Cvelbar, France Zupan, Zdenko Skalicky, Franjo Ančik, Boris Grad in Ferdo Avsec.

Avtorice razstave (z leve) Marjeta Bregar, Jasna Kocuvan Štukelj in Majda Pungerčar

»Mladi, takrat na začetku svojih ustvarjalnih poti, so se kasneje vsak po svoje zapisali v zgodovino in v njej pustili sledi svojega delovanja. Nekateri močneje, drugi pa so širši javnosti ostali skorajda neznani. Na razstavi so predstavljeni biografski opisi vseh akterjev, s poudarkom na njihovem poklicnem delovanju. Poleg številnih citatov, ki so vzeti iz literature in pisem, ki so si jih akterji med seboj dopisovali, so opisi dopolnjeni s slikovnim gradivom, njihovimi likovnimi deli in osebnimi predmeti. Pozornost smo avtorice namenile vsem akterjem enako, saj vsak posameznik še danes predstavlja pomemben del umetniške celote novomeške pomladi,« je na odprtju orisala umetnostna zgodovinarka Jasna Kocuvan Štukelj, ki je razstavo postavila skupaj z zgodovinarkama Majdo Pungerčar in Marjeto Bregar, oblikovala pa jo je arhitektka Maja Rudolf Markovič.

Avtorice so vsakemu od dvanajstih akterjev novomeške pomladi dale enako pozornost.

»Prvotno je bilo v načrtu, da bo odprtje razstave že v mesecu maju, saj je bila zamišljena kot zgodovinski prikaz oziroma predstavitev dvanajstih akterjev takratne umetniške manifestacije, pozneje poimenovane novomeška pomlad, in je zato velikega pomena za pridobitev osnovnega znanja. Žal je karantena popolnoma ohromila naše delovanje in avtoricam onemogočila terensko delo, obisk arhivov in stike z informatorji, kar je osnova za pridobitev materialov potrebnih za pripravo razstave,« pa je na odprtju izpostavila direktorica muzeja Jasna Dokl Osojnik.

Razstavo je odprl novomeški župan Gregor Macedoni. »Z razstavo Dolenjskega muzeja, ki je osredotočena na akterje in ključne sooblikovalce novomeške pomladi, bomo dobili še dodatne uvide o njihovi vlogi in pomenu v času pred sto leti. Poznavajoči kontekst takratnega časa in skozi kritično zgodovinsko distanco lahko rečemo, da je enodnevna kulturno-umetniška akcija imela izjemno velik vpliv na slovenske avantgardne in sodobne umetniške smeri 20. in tudi začetka 21. stoletja, tako v literarnem, gledališkem, likovnem, glasbenem in oblikovalskem izrazu. Generacija avantgardnih novomeških umetnikov izpred 100 let in njihova zapuščina predstavljajo most, ki je sooblikoval naslednje rodove novomeških umetnikov in intelektualcev,« je med drugim poudaril župan.

Dodal je, da tematsko leto, posvečeno 100. obletnici tega dogodka, ne tematizira zgolj preteklost, temveč izpostavlja tudi aktualno, sodobno produkcijo, ki nastaja v novomeški občini. »Tako kot je novomeška pomlad 26. septembra 1920 postavila Novo mesto v središče slovenskega umetniškega avantgardnega izraza, bo Novo mesto danes in v prihodnje generator ustvarjalnih in inovativnih praks v slovenskem in mednarodnem merilu. Verjamem v kreativni naboj mladih, v njihovo ustvarjalno moč, ki bo nadgradila in na svoj način kreirala in interpretirala duh časa svoje dobe.«

Gradivo, ki so ga razstavili tokrat, je iz zbirk Dolenjskega muzeja in številnih slovenskih institucij, predmete in slikovno gradivo pa so muzeju posodili tudi potomci in sorodniki akterjev.

‹ nazaj