dolenjska

Pacientove pravice v času korone - Kako do zdravnika? Telefoni zvonijo v prazno ...

14.9.2020 | 10:00 | M. Žnidaršič

Zlata Rebolj (foto: M. Ž.)

Novo mesto - »Tri dni sem klicala osebnega zdravnika oz. zdravnico svojega otroka, da bi se dogovorila, kdaj prinesem otrokov izvid, a se ni nihče oglasil na telefon, niti ni nihče poklical nazaj. Večkrat sem poklicala tudi na splošni telefon zdravstvenega doma, a je prav tako zvonil v prazno. Šele četrti dan sem dobila zvezo,« nam je svojo izkušnjo zaupala Novomeščanka.

Gotovo ni edina. Novi koronavirus in z njim povezani ukrepi so namreč dodobra spremenili dostopnost do zdravstvenega sistema. V Zdravstvenem domu Novo mesto (ZDNM) se težav zavedajo in jih skušajo reševati, a so pojasnili, da morajo dosledno upoštevati priporočila in navodila ministrstva za zdravje in NIJZ, ki omogočajo izvajanje previdnostnih ukrepov in hitro zaznavo pojava virusa tudi po preklicu epidemije. Kot pravijo v ZDNM, je ministrstvo 29. maja izdalo navodila za sprejem in zdravstveno obravnavo pacientov z negativno epidemiološko anamnezo in brez znakov bolezni covid-19. Ta med drugim nalagajo, da paciente obravnavajo posamično in ob zagotavljanju zadostne razdalje v čakalnicah, določajo pogoje za prisotnost spremljevalca, nalagajo obvezno naročanje na zdravstveno obravnavo in nadzorovano vstopanje v zdravstveni zavod.

Kot ugotavljajo v ZDNM, se pacienti na pregled večinoma naročajo telefonsko, vse pogosteje pa uporabljajo tudi elektronski obrazec, objavljen na spletni strani doma. »Pacient prejme termin pregleda, hkrati pa je obveščen, da bo vstop možen 5 minut pred terminom. Prejme tudi navodilo za izpolnitev vprašalnika o preverjanju zdravstvenega stanja. V primeru zasedenosti telefonske linije ambulante paciente, predvsem mlajše, spodbujamo k uporabi elektronske komunikacije,« so še dejali.

VSE VEČ PRITOŽB

Zlata Rebolj, zastopnica pacientovih pravic za področje Dolenjske in Bele krajine, je povedala, da prvi mesec pandemije ni dobila nobene pritožbe pacientov z njenega območja, nato so se začele pojavljati, od konca julija pa prav naraščajo. »Verjamem, da so ljudje na začetku razumeli, da so bili vsi strogi ukrepi nujni in potrebni, a sčasoma so se tudi njim nagrmadile težave. Sodeč po njihovih klicih, je res skoraj nemogoče priti do izbranega zdravnika – ne dvigujejo telefona in ne pokličejo nazaj, kar bi morali po pravilniku o naročanju in upravljanju čakalnih vrst ter najdaljših čakalnih dob. Seveda ne moremo vseh metati v isti koš, so izjeme, ki pa potrjujejo to pravilo,« je dejala in izpostavila, da je največ pritožb glede zobozdravnikov, ki poleg zgoraj zapisanega močno zamujajo tudi s prenaročanjem. »Hkrati pa zdravniki in zobozdravniki, h katerim greš samoplačniško, delujejo skoraj brez težav in čakalnih vrst. In pri tem se človek vpraša – ali želijo pristojni, ki odrejajo ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa, uničiti javno zdravstvo, ko vztrajajo pri neživljenjskih ukrepih?«

Ugotovila je, da se zgodi, da zdravniki in drugi zdravstveni delavci prepogosto tudi ne odgovarjajo na elektronsko pošto, kljub temu da jih k temu po zdravstvenih domovih spodbujajo. »Verjamem, da je elektronska pošta dobra rešitev za naročanje in komunikacijo v zdajšnjih razmerah, vendar je v naši skupnosti še vedno vse preveč ljudi, predvsem starejših, ki nimajo ne računalnika, ne dostopa do interneta, ne potrebnega znanja in so odvisni od svojih otrok in vnukov, ti pa so ali pa niso pripravljeni pomagati,« meni Reboljeva.

POHVALA REŠEVALCEM

Edino, kar res dobro deluje, sta po mnenju zagovornice pacientovih pravic reševalna služba in urgentna služba, kadar gre za življenjsko ogroženega bolnika. Te je treba pohvaliti, pravi, a ko pacienta pripeljejo na urgenco, pa ni življenjsko ogrožen, se stvari začnejo zapletati pri sprejemu, še posebej če ima povišano telesno temperaturo ali kašlja. Spomnila je na nedaven primer dečka, ki je imel poškodovano stopalo in je na pregled na novomeški urgenci čakal kar šest ur, ker ni bilo rezultatov testa na novi koronavirus, tega pa so naredili, ker je deček kašljal pred štirinajstimi dnevi. Ko je bilo jasno, da tisti dan izvida ne bo, ga je zdravstveno osebje vseeno pregledalo. »Če gre za poškodbo, še posebej pri otroku, bi morali pacienta pregledati, opraviti rentgen, potem pa na podlagi izvidov odločiti, ali bo lahko počakal v nekem primernem prostoru ali gre morda lahko celo domov in počaka tam, da pridejo rezultati testiranja,« je odločna Reboljeva.

DIAGNOZA PO TELEFONU

Eden od načinov pregledovanja in postavljanja diagnoz so v tem času po vsej državi postali telefonsko opisovanje zdravstvenih težav, SMS in posredovanje fotografij po mobilnem telefonu ali elektronski pošti, kar si, kot je izpostavila sogovornica, še pred nekaj meseci praktično ni bilo mogoče predstavljati. »To je po moje v večini primerov zelo sporno, pa naj rečejo, kar hočejo. Jaz nisem strokovnjak, naj stroka jasno pove, ali je to prav ali ne,« je opozorila.

Zlata Rebolj je ob vseh primerih, s katerimi se je srečala na vseh ravneh zdravstva, ne glede na zakon o nalezljivih boleznih prepričana, da so pacientom kršene ustavne pravice do zdravstvene oskrbe in po zakonu o pacientovih pravicah tudi pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe. Prav tako pravice do dostopa do zdravstvene oskrbe in zagotavljanja preventivnih storitev, do enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni oskrbi, do spoštovanja pacientovega časa, pa tudi do obveščenosti in sodelovanja. »Se pa sprašujem, kakšne posledice bo to imelo v prihodnosti in koliko škode na zdravju pri vseh starostnih skupinah bodo povzročile?« Jeseni bo najbrž stanje še nekoliko hujše.

Članek je bil objavljen v 36. številki Dolenjskega lista 3. septembra 2020

‹ nazaj