gospodarstvo

Barbič: »Gradnja HE Mokrice morda že prihodnje leto«

6.11.2020 | 12:30 | R.M./STA

Vizualizacija HE Mokrice (vir: HESS)

Vizualizacija HE Mokrice (vir: HESS)

Mokrice - Direktor HESS Bogdan Barbič do konca leta upa na zaključek postopka prevlade javne koristi nad koristjo ohranjanja narave za HE Mokrice, pridobitev gradbenega dovoljenja pa pričakuje spomladi prihodnje leto. Če pri procesu ne bo prišlo do upravnega spora, bo gradnja zadnje v verigi spodnjesavskih hidroelektrarn stekla takoj po tem.

Gradnja spodnjesavske verige hidroelektrarn (HE), ki predvideva pet HE - Boštanj, Blanca, Krško, Brežice in Mokrice - in pripadajočo infrastrukturo, bi se morala sicer po prvotnih načrtih končati že leta 2018, a se je dokončanje projekta zamaknilo zaradi zapletov, ki so nastali po umeščanju v prostor.

Ministrstvo za okolje in prostor je julija letos za HE Mokrice začelo postopek prevlade druge javne koristi nad koristjo ohranjanja narave. Ko bo ta končan, se bo nadaljeval postopek pridobitve gradbenega dovoljenja. Pri postopku je mogoče sprožiti upravni spor, s čimer bi se gradnja HE Mokrice še dodatno zavlekla, je v pogovoru za STA pojasnil direktor družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) Barbič.

Ta upa, da do dodatnih zamud ne bo prišlo, čeprav se je k postopku prevlade javne koristi prijavilo več kot 10 stranskih udeležencev, ki imajo na razpolago vse potrebne informacije, pomembne za proces. Za gradnjo HE Mokrice je namreč že izbran tudi izvajalec in pogodba z njim se počasi izteka. "Če z gradnjo ne bomo mogli začeti spomladi, bomo prisiljeni preklicati pogodbe, izvesti nov razpis, kar bi projekt zamaknilo še za dodatni dve leti," je opozoril.

Kot je poudaril Barbič, je sama fizična izgradnja HE še najlažji del celotnega procesa. Koncesijska pogodba predvideva 42 mesecev časa za izgradnjo ene hidroelektrarne. "Doslej nam je to uspevalo," je pojasnil.

Poudaril je, da je izgradnja HE Mokrice, pri kateri gre za zahteven inženirski projekt, nujna, saj je projekt gradnje spodnjesavske verige zasnovan kot celota, pet stopenj je že zgrajenih in dimenzioniranih na šest stopenj, enako velja tudi za protipoplavno zaščito, plovnost in uravnavanje podtalnice, zgrajenega pa pač ni mogoče več spreminjati.

Zaradi zamud pri projektu izgradnje HE Mokrice je izpad prihodka po Barbičevih besedah velik. Glede na to, da naj bi HE Mokrice letno proizvedla 131 milijonov KWH električne energije in z elektriko oskrbela 32.700 gospodinjstev, izpad po trenutnih tržnih cenah znaša 7,5 do osem milijonov evrov letno. "Družba HESS je v projekt do zdaj vložila že skoraj osem milijonov evrov, država je za odkup zemljišč namenila sedem milijonov, tako da je bilo v projekt Mokric skupaj vloženih že 15 milijonov evrov," je pojasnil Barbič.

"Upamo, da se bo postopek prevlade javne koristi nad koristjo ohranjanja narave končal do konca leta in da bomo gradbeno dovoljenje pridobili spomladi," je dejal prvi mož HESS, ki upa, da do spora ne bo prišlo, saj so praktično vse zahteve do sedaj sodelujočih nevladnih organizacij pri rešitvah upoštevane v celoti. "Če pa bo znova prišlo do zavlačevanja in oviranja projekta, kljub temu, da so pripombe upoštevane, bomo resno razmislili tudi o odškodninskih tožbah," je odločen Barbič.

Prvi mož HESS je sicer pojasnil, da z večino nevladnih organizacij zgledno sodelujejo in imajo z njimi dobre izkušnje, "Želimo si pozitivno sodelovanje. Ampak sodelovanje pomeni zasledovanje istega cilja - projekt čim bolje umestiti v prostor, da bo čim manj vplivov na naravo. Če je cilj skupen, lahko pridemo do kompromisa, če pa je nekdo a priori proti nečemu, ni mogoče najti skupnega jezika," izpostavlja.

Pri načrtovanju HE so izvedeni tudi številni nadomestni habitati, je poudaril Barbič. "Pri HE Brežice smo naredili gnezdilne otoke za ptice, ki se odlično obnesejo, predvidene so tudi navpične stene, v katerih gnezdijo ptice breguljke. Pri vseh HE, razen pri HE Boštanj, so narejene ribje steze. Ustrezno je poskrbljeno tudi za habitate cele vrste drugih živali, kot so denimo želve, race in žabe. Ustrezno sortiramo tudi plavine, ki jih prinese Sava," je naštel.

"Vsak projekt ima pozitivne in negativne učinke," priznava Barbič, a dodaja: "Domačini vidimo mnogo več plusov kot minusov." Kot enega izmed negativnih vidikov je izpostavil denimo sedimente, ki ostajajo na rečnem dnu. A tudi za to iščejo rešitve za njihovo odstranitev in morebitno uporabo tega materiala za gradbene namene.

Ključni cilji izgradnje HE na spodnji Savi, ki je pomemben projekt za Posavje, so protipoplavna zaščita, pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov energije, uravnavanje podtalnice in plovnost. Kot pravi Barbič, ob HE Brežice načrtujejo tudi postavitev sončne elektrarne, ki naj bi bila trenutno največja v Sloveniji, koristili pa bi jo kot dopolnilno energijo v poletnem času, ko so nizki pretoki Save.

Barbič je kot prednost projekta izpostavil tudi dejstvo, da je pri gradnji verige angažiranih več kot 90 odstotkov slovenskih izvajalcev. "Vsa gradbena dela izvajajo slovenski izvajalci, turbino še vedno delajo v Litostroju, hidromehansko opremo proizvajajo v Metalni iz Senovega, določena elektro oprema se proizvaja v Sloveniji. Le generatorji, ki predstavljajo približno 10 odstotkov investicije, so tuji," je naštel.

Barbič je poudaril, da je projekt izgradnje HE na spodnji Savi največji vodarski in hidroenergetski projekt v zgodovini samostojne Slovenije. Vrednost protipoplavne zaščite znaša približno 400 milijonov evrov, energetski del je skupaj s HE Mokrice ocenjen na približno 800 milijonov evrov. Cena energetskega dela za HE Mokrice znaša 100 milijonov evrov (86 milijonov evrov brez DDV), infrastrukturni del, torej ukrepi za protipoplavno zaščito, pa je ocenjen na okoli 70 milijonov evrov.

Projekt gradnje HE Mokrice je po Barbičevih pojasnilih trenutno tudi eden največjih tovrstnih projektov v Evropi "Ne zato, ker smo mi toliko bolj uspešni, ampak zato, ker so v drugih državah že v celoti izrabili energetski potencial svojih rek. Le v Avstriji in Skandinaviji planirajo nove posege v okviru zelene transformacije Evrope, čemur se želimo pridružiti tudi mi," je še dejal Barbič.

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava