šport

Jamajčan, ki navdušuje v Novem mestu

7.11.2020 | 11:00 | R. N.

Kaheem Anthony Parris je prvi strelec druge lige, na enajstih tekmah je dosegel prav toliko zadetkov. (Foto: R. N.)

Kaheem Anthony Parris je prvi strelec druge lige, na enajstih tekmah je dosegel prav toliko zadetkov. (Foto: R. N.)

20-letnik se v Novem mestu dobro počuti. (Foto: R. N.)

20-letnik se v Novem mestu dobro počuti. (Foto: R. N.)

Novo mesto - Jesenski del 2. slovenske nogometne lige je že končan. Nogometaši Krke so edini, ki na dvanajstih tekmah niso okusili grenkobe poraza. Mlada ekipa, sestavljena pretežno iz domačih fantov, ki jo uspešno vodi trener Zoran Zeljković, je eno najprijetnejših presenečenj dozdajšnjega dela prvenstva. Zasedajo drugo mesto na lestvici, k temu pa je veliko prispeval tudi Jamajčan Kaheem Anthony Parris, ki navdušuje v novomeškem dresu in je prvi strelec lige.

20-letnik upravičuje zaupanje trenerja in vodstva kluba, ki v njem vidi velik potencial. Kaheem je sredi februarja kot posojeni igralec domžalskega prvoligaša prišel v Novo mesto. A zaigral je zgolj na uvodni tekmi spomladanskega dela sezone, kajti zaradi epidemije koronavirusne bolezni je bilo tekmovanje prekinjeno. Več priložnosti, da pokaže svoj razkošni talent, je dobil v tej sezoni, ko je na enajstih tekmah dosegel prav toliko zadetkov. Že dvakrat je dosegel hat-trick, kot v nogometu rečejo dosežku, če na eni tekmi posameznik trikrat zatrese mrežo nasprotnika. »Upam, da bom do konca sezone dosegel še kakšen zadetek. Trener pravi, da ob trdem delu pridejo rezultati. Vsak dan se trudim, da še izpopolnim svojo tehniko in nogometno znanje, da bom na tekmah še bolj konstanten,« razmišlja Kaheem, s katerim smo se sešli pretekli petek po koncu treninga. Kot pravi, so ga soigralci, trener in vsi, ki so vpeti v delovanje kluba, zelo dobro sprejeli. »Tako rekoč sem edini pravi tujec v ekipi, a se počutim zelo domače. Imamo dobre pogoje za treninge, zelo dobrega trenerja, na vseh položajih so kakovostni igralci in v moštvu je dobra kemija. Vsak dan na treningih trdo delamo in na tekmah vedno damo vse od sebe.«

Prihaja iz severnega dela Jamajke, natančneje iz mesta Saint Ann's Bay. Že od malih nog je rad tekal za žogo in vedno si je želel, da bi postal poklicni nogometaš. Ni ga potegnilo v atletiko ali kriket, ki sta poleg nogometa najpriljubljenejša športa. »Čeprav za nas, Jamajčane, pravijo, da smo že po naravi zelo hitri, zase ne bi rekel, da sodim v to kategorijo. Doma sem bil med počasnejšimi, a tukaj pravijo, da sem med najhitrejšimi igralci v ligi,« se nasmehne in dodaja, da je hvaležen, da se je rodil s tem talentom.

Že kot najstnik se je z dobrimi predstavami izkazal v nogometnem klubu Cavalier, nase pa je opozoril tudi v dresu reprezentance. S sedemnajstimi leti je debitiral za člansko ekipo, za katero je zbral tri nastope. Pri komaj devetnajstih letih se je podal v tujino, želeli so si ga v Domžalah, kjer pa, kot pravi, ni dobil prave priložnosti. Dočakal in izkoristil jo je v Novem mestu.

Že od lanskega decembra ni bil doma, kar je za mladega fanta velika preizkušnja. »Zelo težko je, a sem se že pred odhodom od doma pripravil na to, da verjetno kar nekaj časa ne bom videl družine in prijateljev. Vem, kaj želim doseči, in vse podrejam temu,« odločno pove Kaheem, ki si želi, da bi mu v naslednjih letih uspel preboj v ekipo, ki igra v eni najmočnejših evropskih lig. Ne skriva, da mu je všeč Anglija, pa tudi Španija bi mu po njegovih besedah ustrezala.

Na vprašanje, kakšno je življenje v dolenjski prestolnici, pravi, da je Novo mesto mirno in prijetno mesto. »Precej drugačno od mojega domačega kraja, kjer greš lahko na plažo in počneš na enem mestu veliko različnih in zabavnih stvari. To pogrešam tukaj,« dodaja mladi nogometaš. Pogreša tudi domačo kulinariko, na katero je bil navajen, predvsem tradicionalno jamajško jed, ki jo sestavljata riž in fižol. Sicer hrana pri nas ni slaba, a čez mamino kuhinjo je ni, dodaja. Trudi se, da bi se vsaj malo naučil slovenskega jezika, v prostem času pa zelo rad posluša glasbo in se po internetu pogovarja z domačimi. Veseli se že dneva, ko bo znova prestopil domači prag hiše in prvič v živo videl svojega edinega brata, ki se je rodil marca.

Članek je bil objavljen 29. oktobra v Dolenjskem listu.

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava