kultura

Prešernova nagrada Marku Mušiču, nagrada Prešernovega sklada pa arhitektom poslovne stavbe Tem Čatež

3.12.2020 | 11:40 | R.M.

Poslovna stavba TEM Čatež (Foto: Zavod BIG)

Poslovna stavba TEM Čatež (Foto: Zavod BIG)

Marko Mušič (Foto: arhiv DL)

Marko Mušič (Foto: arhiv DL)

Novo mesto - Ljubljana/Novo mesto/Čatež

Znani so prejemniki najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke za leto 2021. Prešernovo nagrado sta prejela pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič, ki je tesno povezan tudi z Novim mestom in nekaterimi dolenjskimi arhitekturnimi stvaritvami. Njegove zamisli so vpete v pokopališče Šentjernej, Kulturno središče Ribnica, kot arhitekt se je podpisal pod prenovo Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu, znan pa je tudi na primer kot arhitekt novomeške avtobusne postaje.

V obrazložitvi nagrade za življenjsko delo na področju arhitekture Marku Mušiču je med drugim zapisano: "V slovenskem in širšem prostoru Balkana deluje na tem področju že skoraj 60 let, in zaseda v njem prav posebno mesto. Sin arhitekta Marjana Mušiča in učenec velikega Edvarda Ravnikarja se je kot komet pojavil na zvezdnem nebu jugoslovanske arhitekture v 60-tih letih, kjer je veljal za »čudežnega dečka«, ki je na večjih arhitekturnih natečajih po bivši državi nagrade pobiral kot za stavo. V mladostnem zagonu je ustvaril nekaj svojih najbolj fascinantnih arhitekturnih del, iz katerih veje veter ekspresionizma, z vso svojo oblikotvorno dramo ujet v jadra mladega in prožnega betona. Iz tega časa - 60. in 70. leta, izvirajo izjemne strešne krajine raznolikih, kulturnih projektov od Zagreba, Bosanskega Šamca, Beograda, preko Lovčena, Kolašina in Nikšiča, vse do Skopja in Bitole. Zadnjo mednarodno potrditev za ta svoja dela Mušič doživi z izborom na veliko razstavo jugoslovanske arhitekture v MOMA v New Yorku leta 2018 (Concrete Utopia). V 80-tih letih Mušič svoje težišče prenese na Slovenijo, kjer ustvari svojo prvo sakralno arhitekturo, cerkev Kristusovega učlovečenja v Dravljah, ki predstavlja paradigmatski premik v oblikovanju te posebno občutljive, duhovno zahtevne, prastare teme svetišča. Osemdeseta so tudi leta, ko postmodernizem radikalno prelomi z moderizmom, in ko se iz pariškega Beaubourga zmagoslavno vrne »rehabilitirani« mojster Plečnik. Mušiča se ti dogodki intimno dotaknejo in njegov arhitekturni jezik je odtlej obarvan z besednjakom in elementi klasične arhitekture, spet preoblikovane s sodobnimi materiali na oseben, avtorski način. Takrat se tudi začnejo snovati in realizirati veliki državni in mestotvorni projekti, ki jih pridobi z zmagami na natečajih, nekateri med njimi, npr. pokopališče Nove Žale, rastejo in se razvijajo še danes, drugi ostanejo le žareče ideje na papirju (npr. potniško središče in kasneje NUK 2 v Ljubljani). Memorialna arhitektura, ki se dotika tematike pietete in izbira simbolni jezik s posebno ikonografijo, mu je kot umetniku med arhitekti še posebej blizu. Kot rdeči niti ji sledi v 90-tih v Parku spomina v Teharjah in v drugih ureditvah po Sloveniji. Kot izjemen risar in samosvoj arhitekturni potohodec ter humanist, je tudi avtor »arhitekture za vse čase," še piše v obrazložitvi k nagradi.

Nagrado Prešernovega sklada leta 2021 prejmejo pesnik Brane Senegačnik za pesniško zbirko Pogovori z nikomer, violinistka Lana Trotovšek za poustvarjalne dosežke v zadnjih treh letih, gledališki režiser Tomi Janežič za režije v slovenskih gledališčih v zadnjih treh letih, režiser in scenarist Matjaž Ivanišin za režijo in scenarij igranega celovečernega filma Oroslan, slikar Sandi Aleksander Červek za razstavo 1 + 1 = 11 v Galeriji mesta Ptuj in arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc za projekta Materinski dom v Ljubljani in za Poslovno stavbo Tem Čatež.

V utemeljitvi arhitekturne nagrade Prešernovega sklada arhitektom Blažu Budji, Roku Jerebu in Nini Majoranc za projekt Tem Čatež, med drugim piše: »Arhitekturni opus relativno mlade skupine arhitektov zaznamujejo medsebojno raznoliki ter oblikovno, slogovno in materialno svojstveni projekti. Povezuje jih prepoznavna vpetost v lokalno okolje, občutljivost do konteksta, materiala, detajla, še posebej pa občutljivost do uporabnika. Poslovna stavba Tem Čatež iz leta 2018 je zasnovana kot razširitev poslovno proizvodne cone. Avtorji relativno velik objekt umestijo tik ob gručasto dolenjsko vas, pri čemer uspejo ohraniti veliko mero spoštovanja do lokalnega okolja. Stavba v notranjosti vzpostavlja vizualne povezave s pomembno dominanto romarske cerkve na bližnji vzpetini. Višinsko razgibani in medsebojno prepleteni prostori interierja in zunanjosti zanikajo običajno podobo tovarne ter z materiali in izpiljenimi detajli oblikujejo stimulativno in kulturno delovno okolje. Arhitekti s svojim celostim pristopom spodbujajo zavedanje investitorjev, da kvalitetno arhitekturno oblikovanje predstavlja perspektivo za dvig kakovosti proizvodnje in ustvarjalnosti zaposlenih," je še zapisano v obrazložitvi.

Povejmo še, da je omenjena skupina arhitektov podpisana tudi pod projekt Športne dvorane Stopiče.

‹ nazaj

Galerija (4)

Skrajno desno Blaž Budja in Rok Jereb (Foto: arhiv DL)
Marko Mušič (Foto: arhiv DL)
Športna dvorana Stopiče (Foto: Arhinfo)
Tem Čatež (Foto: Zavod BIG)

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava