Umrl snemalec in mojster črno-bele fotografije Ivan Marinček - Žan

15.12.2020 | 08:10

Ivan Marinček (foto: M.Rušt/Svet24)

Ljubljana - V 99. letu je umrl mojster črno-bele fotografije Ivan Marinček - Žan, ki je kot snemalec in montažer sodeloval pri postavljanju temeljev slovenske kinematografije, so sporočili iz Slovenskega filmskega centra. Kot direktor fotografije je posnel 17 celovečercev, njegova filmografija pa obsega več kot 80 kratkih, dokumentarnih in igranih filmov.

Marinček, rojen leta 1922 v Novi vasi pri Ptuju, se je kot najstnik z družino preselili v Novo mesto, kjer je leta 1940 maturiral. Na gimnaziji se je seznanil z Dušanom Povhom, poznejšim filmskim montažerjem, scenaristom in režiserjem, s katerim sta bila ves čas poklicno povezana. Šolanje je nadaljeval na strojnem oddelku Tehniške fakultete v Ljubljani, a so fakulteto v času vojne, leta 1941, zaprli. Pozneje se je filmsko izpopolnjeval v Pragi in Parizu.

Bil je snemalec prvega slovenskega igranega celovečerca Na svoji zemlji režiserja Franceta Štiglica, prvi med snemalci je prestopil republiške meje in ustvarjal v drugih filmskih centrih nekdanje Jugoslavije, leta 1963 pa je posnel tudi prvi slovenski celovečerni film v barvni tehniki, film Srečno, Kekec! režiserja Jožeta Galeta. V barvah je Marinček upodobil tudi kostumski Štigličev film Amandus (1966). S Štiglicem pa sta prvič, še v črno-beli tehniki, uporabila panoramski sistem za mladinsko uspešnico Ne joči Peter (1964).

Prav tako je kot direktor fotografije, pri nekaterih filmih pa tudi kot montažer sodeloval pri celovečercih, kot so Kekec (1951), Jara gospoda (1953), Trenutki odločitve (1955), Deveti krog (1960), Veselica (1960), To so gadi (1977). Ob slovenskih in jugoslovanskih je snemal tudi koprodukcijske celovečerne filme, kot so Dalmatinska svatba (1953), V začetku je bil greh (1954) in Ko pride ljubezen (1957).

Največ celovečercev, kar osem, je posnel s Štiglicem, sodeloval pa je tudi z drugimi priznanimi slovenskimi režiserji: Františkom Čapom, Jožetom Babičem, Janetom Kavčičem, Francetom Kosmačem, Igorjem Pretnarjem in Jožetom Galetom. Štiglic ga je povabil tudi k snemanju slovenske televizijske nanizanke VOS (1956) in mladinske nadaljevanke po Ingoličevem romanu Mladost na stopnicah (1973).

Leta 1960 je za fotografijo v Štigličevem filmu Deveti krog prejel nagrado zlata arena na Festivalu jugoslovanskega igranega filma v Pulju. Leta 1995 sta bila z Dušanom Povhom prva prejemnika Badjurove nagrade za življenjsko delo na filmskem področju, leta 2016 pa je za življenjsko delo prejel še iris, nagrado Združenja filmskih snemalcev Slovenije (ZFS).

R.M./STA

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava