novice

Gostilne zaprte, a ljudje pijejo doma

25.12.2020 | 12:45 | Mojca Leskovšek Svete

Miha Istenič (Foto: M. L.)

Jožef Prus (Foto: M.B. J.)

David Kozinc (Foto: P.P.)

Klet Istenič(Foto: arhiv Kleti Istenič)

November s praznikom vina in december z božično-novoletnimi prazniki sta za vinarje meseca, ko prodajo največ vina. Letos ni nič drugače. Tudi v letošnjem koronskem letu sta november in december za vinarje prodajno najuspešnejša meseca – razlika je le, da je prodaja manjša kot v preteklih letih in da pri številnih vinarjih poteka tudi po drugih prodajnih poteh kot denimo še lani.

Ker so prav na današnji dan pri nas že natančno dva meseca gostinski obrati in hoteli po vsej državi zaprti, v gostilne, kot pravi lanskoletni vinar leta Jožef Prus iz Krmačine v Beli krajini, v zadnjih dveh mesecih niso prodali niti litra vina: ne kakovostnega ne vrhunskega. Na gostinstvo pa je bilo vezano kar 90 odst. prodaje Vinske kleti Prus. »Zato smo se morali preusmeriti,« pravi Prus. Tako so pred dobrim mesecem in pol uvedli internetno prodajo, usmerili pa so se tudi v trgovine, nekaj direktno, nekaj njihovih vin pa so v trgovine speljale tudi vinoteke.

»Kupujejo tako kakovostna kot vrhunska vina, po 3, 6, 9 steklenic, pa tudi po 2 do 3 kartone. Kupci so iz vse Slovenije, vino pa jim dostavljamo po pošti. Nekaj je,« pravi o spletni prodaji, kjer imajo kupci za nakupe, opravljene v novembru in decembru, 10 odst. popust na cene, ki so sicer ostale enake kot lani.

»Če bi bilo tako kot prejšnja leta, bi do zdaj prodali že 70 odst. vina, smo ga pa med 30 in 35 odst.,« pravi. V novembru in decembru so imeli običajno tudi degustacije in ob tem tudi nakupe vin. »Napovedanih smo imeli približno 20 avtobusov, a je tudi to odpadlo,« pravi in dodaja, da so zaradi dejstva, da se ljudje zaradi novega koronavirusa manj družijo in obiskujejo, vsaj za tretjino manj kot prejšnja leta so prodali tudi vina za poslovna darila.

»Prihodek bo manjši skoraj za 70 odst.,« pravi in dodaja, da ne glede na to, kako velik si, kako uspešen ali kdo si, je korona vsem naredila veliko škodo. Jim pa ta trenutek, kot dodaja, čeprav jim to vzame veliko časa in truda, pride prav, da imajo široko paleto vin. »Imamo jih prek 40 in ves čas se nekaj trži,« pravi. To pa je pomembno zaradi zmanjševanja zalog, ki so nastale zaradi zaprtja gostiln, in dejstva, da je pri Prusovih, kjer je Jožefov namestnik sin Jožef že četrti rod vinogradnikov, v vinogradništvo in vinarstvo vpeta cela družina. Jožef je sicer že upokojen, delajo pa še njegova žena Anica, sin Jožef z ženo in mlajši sin Matjaž, ki je trenutno na čakanju.

PRODAJA PO SPLETU

Tudi Vino Kozinc iz vinorodnega okoliša Dolenjska večino proda gostinstvu. Hoteli in restavracije jim predstavljajo, kot pravi David Kozinc, ki je leta 2009 začel novo vinogradniško-vinarsko zgodbo v Dolnjih Impoljah, tri četrtine prodaje. »Imeli bomo izgubo. Individualna prodaja se je zdaj, ko so gostilne zaprte in so ljudje doma, sicer malo povečala, vendar pa ocenjujemo, da bomo zato, ker so gostilne zaprte, oškodovani kar za 70 odst.,« pravi o posledicah novega koronavirusa.

Zaradi omejitev gibanja med občinami in drugih ukrepov za zajezitev epidemije, z izjemo največje težave, da je prepovedano obratovanje gostinskih lokalov in hotelov, nimajo težav. »Vina lahko dostavljamo in se tudi trudimo, da tudi sami dostavljamo vina spletne prodaje,« pravi. Trenutno še nimajo svoje spletne prodaje in svoja vina prodajajo prek drugih spletnih prodaj, ki se tudi ukvarjajo s prodajo vina. »Smo pa v postopku priprave lastne spletne trgovine,« pravi in dodaja, da jih je k temu spodbudila prav trenutna situacija. »Vina niso prodana, in ker ne vemo, kdaj bo konec teh razmer, je treba poiskati alternative in druge prodajne poti,« pravi.

Vina, kot pravi, so imeli vedno prodana na rok oz. vse v ustreznem času, tako da zalog nimajo. »Razen tisto, kar mora ležati. Penine denimo pridejo iz naše hiše na trg šele po treh letih zorenja,« pravi in dodaja, da je to dobra plat v primerjavi z vinarji, ki so imeli težave s prodajo in zato kopičenjem zalog vina. »Se pa bo prodaja vina malo podaljšala,« pravi in dodaja, da so sicer v teh prazničnih dneh bolj kot v ostalih mesecih v letu najbolj iskana peneča in buteljčna vina.

RAZDROBLJEN RIZIKO

Isteničevim iz Stare vasi na Bizeljskem, ki so bili pred 52 leti prvo zasebno podjetje na Slovenskem in v tedanji Jugoslaviji, ki so začeli pridelavo penine po klasični metodi, leta 1968 začeto dejavnost pa so pozneje razvili tudi v uspešno obliko vinskega turizma, prodaja v zadnjih dveh mesecih v letošnjem letu potekala skoraj normalno. »Odprtih imamo več prodajnih kanalov. Riziko je tako razdrobljen,« pravi Miha Istenič. Gostinstvo jim predstavlja le 10 do 15 odst. prodaje, največ pa trgovina, sicer pa imajo razvite in že utečene tudi druge prodajne poti, kot so posebne etikete kot storitev za podjetja.

Je pa res, pravi, da podjetja letos kupujejo manj za reprezentanco, ker nimajo možnosti distribucije. Tudi zato bodo letos imeli 20 do 25 odst. manj prihodka. »V Sloveniji smo bili tretja spletna trgovina,« pravi o prodaji po spletu. Desetletja pozneje se jim to danes pozna, prav v tem času, ko se je zaradi novega koronavirusa spletna prodaja povečala še malo bolj, vendar pa je to še vedno, kot pravi, relativno nominalno malo. »Spletna prodaja se je povečala, vendar ne toliko, kot bi pričakovali, da se bo,« pravi in dodaja, da na spletu kupujejo podjetja in posamezniki.

»Preživeli bomo. Pomembno je, da se ekipa ne razbije, da ljudje ostanejo zaposleni, da bomo potem, ko bo tega enkrat konec, lahko normalno delali, da ne bomo sestavljali ekipe na novo in vseh na novo učili,« pravi in dodaja, da zaradi koronakrize ne samo, da niso odpuščali, ampak so oktobra celo enega še dodatno zaposlili, tako da imajo zdaj deset zaposlenih. »Pripraviti se moramo na čas po krizi, da bomo kadrovsko močnejši. Poleg tega pri nas počasi prihaja čas zamenjave generacij, tako da moramo imeti zaposlene tudi mlajše ljudi,« pravi.

V času krize, kakršna je zdaj in je bila tudi že leta 2008, se, kot pravi, držijo petih pravil: Ukvarjaj se s svojo osnovno dejavnostjo in pozabi na vse ostale zadeve, budžeta za reklamo ne manjšaj in ne večaj, nikakor iti v visoke diskonte in velike popuste, inoviraj in ostani optimističen. Ravnanje po teh pravilih priporoča tudi drugim, vsem pa svetuje, naj imajo čim več kanalov za prodajo, ali kot je dejal: »Vedno več želez v ognju.« To se še posebno kaže zdaj. Najbolj prizadeti so namreč vinarji, ki so imeli prodajo vezano predvsem na gostinstvo. »Gostinstvo je zdaj najbolj prizadeto, najmanj pa trgovine. In ljudje vino kupujejo. Gostilne so zaprte, a ljudje pijejo doma,« pravi in dodaja, da je bilo za Penine Istenič, ki so prisotne v 26 državah po svetu, letošnje leto sicer eno najbolj trofejnih let, saj so osvojili pokal v Angliji, bili vino leta v Holandiji, osvojili pa so tudi več zlatih medalj.

APEL

»Če bo prišel še tretji val novega koronavirusa, bo to povzročilo veliko škodo. Vina bodo na zalogi,« pravi Jožef Prus. Problem bo, kot pojasnjuje, ko se bodo začela spomladanska dela in ko bo treba kupiti repromaterial in potem škropiva, ko se bo začela investicija. »A kako boš investiral, če ne bo prodaje?!« pravi. Država jim je v prvem valu epidemije pomagala in upa, da bo vinogradništvo in vinarstvo kot sektor podprla tudi v drugem valu. Meni pa, da bi morali, še posebno v teh težkih okoliščinah, tudi medijsko bolj podpreti domače vinarje. Kmetijsko ministrstvo, kot pravi, premalo naredi za slovensko vinarstvo. »Na Hrvaškem imajo lahko na plakatih steklenice, pri nas pa vina tako ne smemo reklamirati, čeprav smo oboji v EU,« pravi o škodi, ki jo je prinesel slovenskim vinarjem zakon o omejevanju porabe alkohola. »Drugače bi se morali tega lotiti. Ljudi bi morali vzgajati h kulturnemu pitju vina. Lahko bi priporočili kozarček vina pri jedi, da bi se potrošnja povečala,« pravi. Sam že dve leti opozarja in nagovarja slovensko javnost, naj podpre slovensko vinogradništvo in vinarstvo. Tudi zdaj apelira na kupce: Pijte slovensko vino in tako podprite slovenske vinogradnike!

Članek je bil objavljen v zadnji tiskani izdaji Dolenjskega lista.

‹ nazaj