Poslovil se je Jože Musa

3.1.2021 | 17:15

Poslovil se je Jože Musa

»Kljub veliki želji in upanju je Jože zgodaj zjutraj odšel,« nas je pretreslo sporočilo v prvih urah novega leta 2021. Odšla je radijska legenda. Radijski oče številnih sodelavcev. Odšel je dolgoletni radijski voditelj, novinar in odgovorni urednik regionalnega radia Studio D. Človek z veliko začetnico, vedno uglajen in spoštljiv gospod. In odšel je prijatelj …

V 90. letih je prišel z Radia Slovenija v Novo mesto, na Studio D, in nam pripovedoval zgodbe, kako je moral mimo barikad v dneh vojne prepričevati vojake, da mora naprej, da je novinar, da gre o vojni poročat Dolenjcem, Belokranjcem in Posavcem.

Preselil se je v Novo mesto in ga imel rad. Rad je imel ljudi. Pripravljal je zgodbe o njihovem delu in življenju in jih znal deliti s poslušalci Studia D. Bil je izreden profesionalec, novinar, voditelj in urednik. Luciden, sproščen, humoren, gentlemanski. Hkrati pa resen, verodostojen, dostojanstven. Prepoznaven glas informativnih in drugih oddaj. S svojim neverjetnim hudomušnim načinom je poskrbel za preštevilne dogodivščine in anekdote. Zgodilo se je na primer, da je tako zanimivo oplemenitil mali oglas neko nedeljo, da si je kmet, ki je prodajal traktor, premislil in traktorja – če je bil pa tako odličen, kot je povedal Jože – na koncu sploh ni prodal. Poslušalke in poslušalci so ga imeli izredno radi. Marsikdo je želel, da čestitko za rojstni dan prebere prav Jože. Res je znal. Z dušo in srcem.

Bil je naš zgled. Bil je naš učitelj. Vedno na voljo na nasvet, za pogovor. Poln idej. In poln energije, ki jo je neumorno delil med nas. Vsako jutro nas je denimo že pred pol peto pričakal s svežo jutranjo kavo. Nasmejan. Dobre volje. Tako začenjati dneve, čeprav sredi noči, je bilo čudovito. Niti čez dneve ni »prišparal« nobene šale, nobenega vica, vse je delil z nami, zato smo včasih prav težko odhajali z radia ob koncu službe in se že veselili naslednjega dne, ko bomo spet lahko del kolektiva, ki ga je vodil.

Tudi, ko se je leta 2010 upokojil, se je vračal v Novo mesto. Prišel je tudi na kavo, na klepet. Se rad srečeval z nami. Ni bilo rojstnega dneva, da bi se ga ne spomnil in nas poklical z iskrenim voščilom. Ni bilo novega leta, da bi ne zaželel - srečno naj bo. In zdravo. Letos ni mogel.

Radi smo poslušali njegove dogodivščine in delili z njim mnenja. In se veselili, pričakovali, da po teh koronačasih spet pride, da se bomo spet lahko objeli in v živo klepetali o današnjiku in obujali spomine na tiste, zlate čase.

Pa bomo te nasmejane klepete še malo prestavili, na čase, ko se ponovno srečamo. Takrat bodo neminljivi, večni, takrat se smeh ne bo polegel. Do takrat pa, naš Jože, počivaj v miru. Hvala ti za vse.

Jani Muhič

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava