dolenjska

Rahel upad krvodajalcev med epidemijo. Bi darovali plazmo?

13.1.2021 | 19:20 | Besedilo in foto: L. Markelj

Mojca Šimc, dr. med., vodja CTD Novo mesto.

Mojca Šimc, dr. med., vodja CTD Novo mesto.

Takole izgleda plazma. Toje tekoči del krvi, ki vsebuje dragocena protitelesa.

Takole izgleda plazma. Toje tekoči del krvi, ki vsebuje dragocena protitelesa.

Delovna ekipa na Centru za transfuzijsko dejavnost v Novem mestu ob našem obisku.

Delovna ekipa na Centru za transfuzijsko dejavnost v Novem mestu ob našem obisku.

Iz darovane krvi bodo ločili njene komponente.

Iz darovane krvi bodo ločili njene komponente.

Novo mesto - Epidemija covid-19 je preprečila ali otežila mnoge dejavnosti, krvodajalstva pač ne.

Odvzemi so potekali na terenskih krvodajalskih akcijah po Sloveniji in transfuzijskih ustanovah, seveda pod spremenjenimi pogoji, ki so jih uvedli zaradi preprečevanja širjenja okužb že marca lani. Tako so nacionalnim ukrepom prilagodili izvedbo krvodajalskih akcij, vzpostavili so tudi telefonsko naročanje krvodajalcev, ob katerem preverjajo zdravstveno stanje in primernost za darovanje krvi.

Zaradi ukrepov v Sloveniji beležijo okrog 15 odstotkov manj sprejemov krvodajalcev na krvodajalskih akcijah in 9 odstotkov manj odvzemov kot v istem obdobju leto dni prej.

Mnogi prvič postali krvodajalci

Da je bil upad krvodajalcev približno 10 odstoten, ugotavlja Mojca Šimc, dr. med., vodja Centra za transfuzijsko dejavnost Novo mesto. To gre predvsem na račun odpovedi kolektivnih krvodajalskih akcij. »Zaloge krvi so bile od začetka epidemije na spodnji meji, vendar smo s pomočjo krvodajalcev, ki so se odzivali tako na vabila RK kot na naše klice, prebrodili tudi te čase, za kar se jim zahvaljujemo. Uspeli smo zagotoviti dovolj krvi, tako da so vsi pacienti, ki so kri potrebovali, to tudi prejeli,« pove Šimčeva.

Da se število krvodajalcev lani ni dosti zmanjšalo, pravi predsednica OZ RK Novo mesto Vesna Dular, ki poudari, da je pripravljenost ljudi za darovanje krvi ostala enaka. »Imeli smo skoraj 4.500 krvodajalcev, ki so darovali preko 2.200 litrov kri, kar pomeni veliko rešenih življenj. Od tega je bilo 271 takih krvodajalcev, ki so kri darovali prvič. Torej covid ni čisto vsega prekrižal in očitno se ljudje ob darovanju krvi počutijo varne,« pove Dularjeva.

O krvodajalstvu v času epidemije ter o aktualnem darovanju prebolevniške plazme, ki je na podlagi dosedanjih izkušenj zdravljenja drugih koronavirusnih okužb (SARS, MERS) možno in učinkovito zdravilo tudi za COVID-19, si več preberite v novi številki Dolenjskega lista.

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava