Kmetje, epidemija in nizke odkupne cene; iz tedna v teden slabše

25.1.2021 | 13:30

Foto: arhiv DL

Foto: arhiv DL

Kmetje, epidemija in nizke odkupne cene; iz tedna v teden slabše
Kmetje, epidemija in nizke odkupne cene; iz tedna v teden slabše

Epidemija covida-19 je prinesla tudi številna opozorila kmetijskih organizacij, da so odkupne cene kmetijskih surovin prenizke in v mnogih primerih ne pokrivajo več niti stroškov pridelave, maloprodajne cene pa se obenem zvišujejo. Agrarni ekonomist Aleš Kuhar medtem opozarja, da razmere niso tako enoznačne, in da je treba upoštevati vse vidike.

Kot so v zadnjih mesecih večkrat opozorile kmetijske organizacije, se razmere na kmetijskih trgih slabšajo iz tedna v teden. V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so decembra navedli, da so razmere izredno slabe na področju govejega in prašičjega mesa, od izbruha epidemije pa tudi v vinogradništvu in zelenjadarstvu. Skrbijo jih med drugim tudi obeti za sadjarski sektor, hitro pa se lahko poslabšajo tudi razmere v mlečnem sektorju, so opozorili.

Odkupne cene so po njihovih navedbah padle aprila, od takrat njihovih bistvenih popravkov ni bilo, cene v maloprodaji pa so se zvišale. Od živilskopredelovalne industrije pričakujejo, da bo takoj začela plačevati odkupne cene v višini lastne cene za posamezne produkte, od trgovcev pa zmanjšanje uvoza in prednostno kupovanje slovenskih proizvodov. Pomagati bi morala tudi država, ki bi morala po njihovem mnenju preveriti morebitno zlorabo moči nad šibkejšimi deležniki v klavnicah in pri trgovcih.

Nedovoljena ravnanja na področju govejega in prašičjega mesa je decembra agenciji za varstvo konkurence prijavil tudi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Igor Hrovatič. Kot je opozoril, so razmerja med odkupnimi in maloprodajnimi cenami porušena. Prihaja do nedovoljenih ravnanj, s čimer je ogrožen obstoj dobaviteljev osnovnih surovin.

Država je rejcem priskočila na pomoč z več ukrepi. Za govedorejce je med drugim predvidela skupno 4,2 milijona evrov nadomestil upravičencem, ki so utrpeli izpad dohodka zaradi nestabilnih razmer v sektorju. Prašičerejskemu sektorju pa je namenila predvidoma 740.000 evrov za nadaljnje izvajanje dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih, kjer je prašičereja glavni oz. edini vir dohodka.

Agrarni ekonomist Kuhar: Padec nekaterih odkupnih cen radikalen, a poznati je treba dejanske razloge

Kot je dejal agrarni ekonomist Aleš Kuhar, gre za razmerja med najmanj tremi ravnmi cen, dve pa lahko zelo natančno spremljamo. Na primarni ravni so to odkupne cene kmetijskih surovin, torej cene, ki jih dosežejo kmetje pri prodaji zadrugam, posrednikom ali živilski industriji doma ali v tujini, sekundarna raven so cene, ki jih realizira živilskopredelovalna industrija pri prodaji trgovini, tretja raven pa so maloprodajne cene živil, ki jih plačujemo kupci v trgovinah.

"Kar zdaj opažamo, je razkorak med primarno in terciarno ravnjo, kar kažejo mesečni statistični podatki. V nekaterih kategorijah primarnih surovin - to so predvsem klavni prašiči, manj klavno govedo, piščanci in surovo mleko - so cenovni pritiski precej visoki," je dejal.

Cene, ki jih dobijo plačane kmetje, v teh kategorijah torej močno odstopajo. Odkupna cena klavnih prašičev se je denimo med novembrom 2019 in novembrom 2020 nominalno znižala skoraj za tretjino, klavno govedo je cenejše za slabih deset odstotkov, perutnina pa za šest. Za okoli pet in pol odstotka je nižja tudi odkupna cena mleka. "To so občutna znižanja, za prašiče pa je padec cene radikalen," je poudaril Kuhar.

Je pa opozoril, da je treba poznati dejanske razloge za tako velik odklon od evropskega povprečja odkupnih cen kmetijskih surovin, kjer ne zaznavamo tako močnih pritiskov. Do njega je po njegovih besedah prišlo zato, ker del slovenskih kmetijskih gospodarstev živino prodaja na tuje trge. Ti so se po izbruhu koronavirusa praktično zaprli.

"Ti v izvoz usmerjeni kmetje so na tujih trgih poslovali brez dolgoročnih pogodb, zaradi nizkih cen pa so na teh trgih pogosto igrali vlogo motilca domačih ponudnikov. Ker so zaradi pandemije ostali brez odkupa v tujini, se dopitane živali ponujajo kot presežna ponudba na slovenskem trgu," je pojasnil.

Trend izvoza pitane živine v tujino je prisoten že skoraj desetletje, zato se je na domačem trgu vzpostavilo ravnovesje, kjer predelovalna industrija kombinira domačo klavno živino, primanjkljaj surovin pa nadomeščala z uvozom. Občuten delež mesa v Slovenijo uvaža tudi trgovina na drobno ter dobavitelji za gostinstvo in turizem.

Kmetje, ki z domačo živilsko industrijo desetletje niso sodelovali, so po izbruhu krize na izvoznih trgih pričakovali, da bo surovine odkupila domača industrija. "Podjetje seveda ne odkupuje tistega, česar ne potrebuje oziroma ne more prodati; tudi predelovalni industriji se je mestoma močno skrčila prodaja. Če pa vendarle pride do odkupa presežnih količin, pa se transakcija zgodi po nizki razprodajni ceni," je poudaril.

Kot je še opozoril, poslovanje na tujih trgih brez dolgoročnih pogodb poleg višjega zaslužka prinaša tudi večja tveganja. Ta pridejo do izraza v obdobjih, kot je trenutno, ki je v znamenju novega koronavirusa. "Ne smemo torej pozabiti, da so nekateri, ki se sedaj pritožujejo zaradi nizkih odkupnih cen, v preteklosti dobro služili z izvozom v tujino," je še poudaril agrarni ekonomist.

Višje maloprodajne cene posledica prelitja dodatnih stroškov na potrošnike?

Na terciarni ravni, torej pri maloprodajnih cenah, se medtem pojavljajo asimetrični cenovni trendi, ki jih na slovenskem trgu po Kuharjevih besedah ni bilo že nekaj časa, v tako ekstremni obliki pa še nikoli. "Da bi se torej cene nekaterih kmetijskih surovin tako izrazito zniževale, maloprodajne cene pa hkrati zviševale," je dejal. "Hrana se je v Sloveniji v zadnjem letu podražila za slaba dva odstotka, goveje in svinjsko meso za slaba dva odstotka, podobno mleko, predelano meso pa se je podražilo za sedem odstotkov," je zaključil.

Opozoril je, da so členi v oskrbni verigi z hrano dodatne stroške, povezane z epidemijo novega koronavirusa, prelili v zvišanje maloprodajnih cen. Višjih stroškov pa niso blažili z nižjimi cenami kmetijskih surovin.

STA

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava