Skupina Krka lani rekordno; Colariču nov šestletni mandat

28.1.2021 | 13:30

Jože Colarič (foto: B. B.)

Novo mesto - Skupina Krka je v letu 2020 ustvarila rekordnih 1,53 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je tri odstotke več kot leto prej. Čisti dobiček se je zvišal za 17 odstotkov in je po predhodnih nerevidiranih izkazih dosegel 286,6 milijona evrov. To je najvišji čisti dobiček doslej.

Dobiček iz poslovanja, povečan za amortizacijo (EBITDA) skupine Krka, ki je za naložbe v dodatne zmogljivosti ter v razvoj in raziskave namenila skoraj 230 milijonov evrov, se je v primerjavi z letom 2019 povečal za 30 odstotkov na skoraj pol milijarde evrov, EBITDA marža pa je znašala 32,5 odstotka.

Matična družba Krka je lani prihodke povečala za štiri odstotke na 1,45 milijarde evrov, za prav tako štiri odstotke se je povečal njen čisti dobiček, ki je znašal 258,4 milijona evrov.

Krko bo tudi prihodnje petletno obdobje vodil Jože Colarič. Nadzorni svet ga je namreč v sredo imenoval za predsednika uprave in generalnega direktorja družbe tudi za obdobje 2022-2027 in mu podelil mandat za sestavo uprave za to obdobje. Preostali člani uprave bodo imenovani na seji nadzornikov novembra letos.

"Na podlagi izkazanega zaupanja bom skupaj s sodelavci nadaljeval uresničevanje zastavljenih usmeritev družbe, ki jih bomo s prenovljeno petletno strategijo v drugi polovici leta še nadgradili. Krko bomo v novem mandatu vodili po začrtani poti mednarodno uveljavljene in inovativne generične farmacevtske družbe, ki uresničuje zastavljene finančne in trajnostne cilje v dobro vseh njenih deležnikov," je poudaril Colarič.

Colarič je danes na novinarski konferenci v Novem mestu povedal, da so rast prodaje dosegli v prodajnih regijah vzhodna Evropa, jugovzhodna Evropa, zahodna Evropa in srednja Evropa. Količinsko so prodajo izdelkov okrepili za sedem odstotkov.

Po prodaji največja regija v skupini je bila s 517,2 milijona evrov in 33,8-odstotnim deležem vzhodna Evropa. Glede na leto prej se je tamkajšnja prodaja povečala za sedem odstotkov.

V Rusiji je skupina Krka lani povečala prodajo za pet odstotkov na 326,9 milijona evrov. Rast, izražena v rubljih, je znašala 17 odstotkov. V Ukrajini je bila prodaja s 86 milijonov evrov za osem odstotkov večja kot pred letom, rast pa je skupina beležila tudi na vseh preostalih trgih v regiji razen Mongolije.

Sledila je regija srednja Evropa, ki jo sestavljajo države višegrajske skupine in pribaltske države. Prodaja v vrednosti 341,5 milijona evrov je bila za odstotek večja kot leta 2019 in je v prodaji celotne skupine imela 22,3-odstotni delež. Vodilni trg v regiji je bila Poljska, kjer je skupina lani prodala za 163 milijonov evrov izdelkov oz. dva odstotka več kot leto prej. Prodajo je okrepila tudi v Latviji in Estoniji.

Regija zahodna Evropa je bila s 341,1 milijona evrov in 22,3-odstotnim deležem tretja po velikosti prodaje. Rast prodaje je bila enoodstotna. Največ je skupina prodala v Nemčiji, sledile so skandinavske države, Francija, Španija in Italija. Največje stopnje rasti je zabeležila v državah Beneluksa, v Franciji, Avstriji, Italiji, na Portugalskem in v Nemčiji.

V regiji jugovzhodna Evropa je skupina prodala za 199,4 milijona evrov izdelkov, kar je štiri odstotke več kot predlani in predstavlja 13-odstotni delež v celotni prodaji. Vodilna trga sta bila Romunija in Hrvaška. Največjo rast prodaje je beležila na manjših regijskih trgih v Albaniji, Črni gori in na Kosovu, med večjimi trgi pa v Severni Makedoniji, Bolgariji in Srbiji.

V Sloveniji je dosegla 85,1 milijona evrov prodaje, kar je osem odstotkov manj kot leta 2019 in 5,6 odstotka prodaje celotne skupine. Glavnino predstavljajo izdelki, katerih prodaja se je povečala za pet odstotkov, medtem ko so se prihodki od zdraviliško-turističnih storitev zmanjšali za četrtino. Padec prodaje v Sloveniji je Colarič pripisal ukrepom za omejitev širjenja okužb z novim koronavirusom.

Dotaknil se je tudi razvoja in raziskav ter navedel, da so po predhodnih izračunih zanju lani namenili 151,8 milijona evrov oz. skoraj desetino prodaje. Za naložbe so lani odšteli 78 milijonov evrov, od tega 61 milijonov evrov v obvladujoči družbi. Vlagali so predvsem v razvoj, okrepitev in tehnološko posodobitev proizvodnje.

Predsednik uprave je opozoril tudi na Krkino delnico, katere vrednost je lani na Ljubljanski borzi zrasla za četrtino in je konec decembra dosegla 91,40 evra. Tržna kapitalizacija pa je znašala tri milijarde evrov.

Glede načrtov je Colarič povedal, da naj bi prodaja skupine letos znašala 1,535 milijarde evrov, čisti dobiček pa 265 milijonov evrov. Za vlaganja, ki bodo namenjena predvsem povečanju in posodobitvi proizvodnih zmogljivosti in infrastrukture, nameravajo odšteti 114 milijonov evrov.

Načrtujejo tudi povečanje števila zaposlenih v Sloveniji in tujini, in sicer skupaj za dober odstotek. Vseh redno zaposlenih naj bi bilo konec leta nekaj več kot 12.000. Konec lanskega leta je imela skupina Krka nekaj manj kot 11.700 zaposlenih, od tega 46 odstotkov v tujini. Število zaposlenih so v Sloveniji lani povečali za štiri odstotke.

Sicer pa bodo poslovni rezultati odvisni tudi od širjenja okužb z novim koronavirusom in s tem povezanimi ukrepi posameznih držav ter globalnega okrevanja po koncu pandemije. "Ti dogodki in procesi so zelo nepredvidljivi in lahko na globalni ali regionalni ravni povzročijo manjšo gospodarsko rast od načrtovane, povečano brezposelnost, nadaljnjo depreciacijo nekaterih valut in manjše povpraševanje po farmacevtskih izdelkih. Seveda se lahko ti procesi obrnejo tudi v pozitivno smer," je dejal Colarič.

STA

Komentarji (6)

28.1.2021 8   (8)   (0)   OceniFranci D 
Prav je tako! Če bi imela država in njeni strokovnjaki prste vmes, bi KRKA že zdavnaj odplavala!
28.1.2021 5   (5)   (0)   Ocenitrue truic 
Čestitke "elitni" Krki na uspešnosti. Krka je dokaz, da se lahko tudi domača farmako..podjetja odlično kohezivno poslovno uspešno, vključujejo v sodobne "trende farmakologije ". Bravo, ponosni smo na domače kartelno uspešne mednarodne farmako..ustvarjalce, v skrbi za zdravje svetovne populacije.
29.1.2021 2   (2)   (0)   OceniKim Fergiesky 
dfdfd
29.1.2021 2   (9)   (7)   Oceniokoljska.pisarna@rovo.si 
Tukaj bi bilo zelo korektno napisati, da nekdo ni izpolnil svojih okoljskih obveznosti v zvezi z informacijami javnega značaja, ter, da trenutno še ne živimo v Afriki ampak smo demokratični skupnosti EU kjer so pravila jasno napisana. Glej UREDBa (ES) št. 1367/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 6. septembra 2006 in uporabo določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij. Lep pozdrav ! OP
30.1.2021 4   (4)   (0)   Ocenitrue truic 
Zelo smo ponosni na našo EU demokratsko skupnost in njen dober vzgled pri pozitivnih usmeritvah evolucije humanoidnega človeka ter njegove ...d..e ....populacije. Te usmeritve so svetel temelj bodočnosti naših zanamcev/potomcev in z veseljem ter soustvarjalno smo del teh "demokratičnih evgeničnih humanih projektov" tudi pri nas.
29d nazaj 8   (8)   (0)   Ocenitoto 
mislim da to nikakršen poseben uspeh, uspeh bi bil če bi bila to kovinsko predelovalna industrija ne pa farmacevtska njim se vsako jutro zbudi novih 10000 kupcev za katere niso vložili nič razen dobrega pogovora z zdravniki. Farmacevtski lobi je tega trenutka najhujši saj dela samo v interesu svetovne elite, samo poglejte kaj počnejo zdravniki danes dobiš eno tableto pojutrišnjem že drugo katera naj bi blažila stranske učinke prve in tako hitro pristaneš na petih do desetih tabletah trikrat dnevno in na ta račun živi farmacevtska industrija. Saj danes nobeden zdravnik ne pozdravi bolnika on samo zdravi in to sta dva različna pojma zdraviti in ozdraviti. Srečno Slovenci in čim manj tablet.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava