kultura

Šentjernejčane nagovoril Prešernov nagrajenec Marko Mušič

8.2.2021 | 13:00 | L. Markelj

Marko Mušič je ob slovenskem kulturnem prazniku z veseljem nagovoril Šentjernejčane, med katere že vrsto let rad prihaja.

Šentjernej - Pod svobodnim soncem je naslov osrednje prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku, ki sta jo v spletni varianti pripravili Občina Šentjernej in ter učenci in učitelji Osnovne šole Šentjernej z gosti. Slavnostni govornik je bil arhitekt, dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo za leto 2021 Marko Mušič.

Rdeča nit prireditve je bilo razmišljanje o kulturi in svobodi.

Jože Simončič (Foto: L. M.)

Šentjernejski župan Jože Simončič je poudaril pomen domovine, jezika in kulture - slednja sta utrjevala in ohranjala našo narodno identiteto in željo po samostojnosti in svobodi.

»Kultura nas kot posameznike in družbo oblikuje in plemeniti. Zato jo doživljam z neločljivo povezanostjo s svobodo, ki si upa tvegati, z izgubo lagodja in brezskrbnosti, ter z odgovornostjo, ki zmore prepoznati bližnjega kot sebi enakega ter priznati drugega, pogosto drugačnega, kot sebi enakovrednega in spoštovanega,« je poudaril župan ter omenil, da sedanji čas prebuja negotovost, napetost, stiske in strah za prihodnost, zato je na preizkušnji kultura dialoga.

Vsem je čestital ob kulturnem prazniku s Prešernovim verzom: »Da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan«.

Šentjernejčane pa je nagovoril tudi Marko Mušič, arhitekt in akademik, letošnji dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo, ki je dolenjskih korenin, šentjernejski konec pa si je že pred leti izbral za kraj miru in ustvarjanja. To ni naključje.

Mušič - zakaj izbral Šentjernej

Marko Mušič (Foto: MiM)

»Pred mnogimi leti sem kot mlad in uspešen arhitekt iskal prostor, kjer bom lahko v miru in navdahnjeno živel in ustvarjal. Med številnimi možnostmi sem se odločil za Šentjernej in bližino pleterske kartuzije - že to je dokaz vaše izjemne, čudovite očarljive identitete. Tukaj je še povsem ohranjena prvobitna narava, ki jo bogati srečanje Gorjancev in nekdanjega Panonskega morja. Tukaj je naša kulturna krajina in tukaj so žlahtna naselbinska tkiva, ki so organsko vraščena v to prelepo pokrajino. Tukaj so tudi bogata pričevanja davnih zgodovinskih in kulturnih obdobij, tako keltske civilizacije ali rimskega cesarstva. Sledijo številna zgodovinska razdobja, ki so pogosto širšega, tudi evropskega pomena in iz katerih se je postopno razvila sedanja podoba svobode, samostojne in v odločnost usmerjene resničnosti,« pripoveduje Mušič.

Omenja tudi kulturno bogato okolje s številnimi kulturnimi in arhitekturnimi spomeniki, tako Kartuzijo Pleterje kot frančiškanski samostan v Novem mestu in nekdanji cistercijanski samostan v Kostanjevici. Tukaj so slovite cerkvene arhitekture, predvsem pleterska gotska cerkev, ki sodi med najlepše gotske spomenike na Slovenskem, pa šentjernejska cerkev, kapiteljska cerkev v Novem mestu in samostanska cerkev v Kostanjevici, ob tem pa omeni še številne cerkvice, »naše vaške katedrale, v katerih se je očarljivo prilagodila vaška, naša ljudska ustvarjalnost velikim evropskim kulturnim zgledom," pove.

Ohranjati in bogatiti prepoznavno kulturno identiteto

Tukaj so številni gradovi: Prežek, Gracarjev turn, grad Struga, grad Otočec, Stari grad, grad Hmeljnik in vsi drugi, ki jih lahko gledamo v sloviti Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske.

Marko Mušič spomni tudi, da je šentjernejski konec v križišču umetnostne dediščine in sodobnega ustvarjanja.

»V literaturi so tu ob Trdinovih bajkah in povestih o Gorjancih sloviti slovenski pesniki, kot so Dragotin Kette, Miran Jarc ali Tone Pavček. Tu se srečujejo vrhunska slikarska pričevanja, ki segajo od slavnega svetovnega vrhunca Tintoretta v novomeški kapiteljski cerkvi, preko zbirke starih mojstrov v pleterskem samostanu do našega Božidarja Jakca. In končno je prav tukaj, v tem širšem prostoru, pred natanko stotimi leti zacvetela novomeška pomlad, ki je spodbudila in prenovila celotno slovensko ustvarjalno vzdušje tistega časa. Zato si želim, da bi prav Šentjernej z njegovim področjem tudi v bodoče ohranil slovito in že izoblikovano pomembno in prepoznavno identiteto. A ne le ohranjal, ampak tudi vztrajno bogatil in dopolnjeval, kot je to nujno v neprijaznih časih globalnega izpiranja dragocenih lokalnih identitet,« v nagovoru ob slovenskem kulturnem prazniku pove letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo.

Kot arhitekt poudari še brezčasno lepoto slovenskega ljudskega stavbarstva z njegovim vrhuncem, to je našim kozolcem, za katerega pravi, da je dobil že skoraj sakralen značaj.

Prireditev Pod svobodnim soncem je na ogled na spletni povezavi: https://youtu.be/qKCOEcQrPYE

‹ nazaj