novice

Krivulja pozitivnih navzdol; Beovićeva: Vse poti so še odprte, epidemije še ni konec

18.2.2021 | 11:20 | M. K.; STA

Foto: Bobo

Včeraj so po državi opravili dobrih 24.000 PCR in hitrih antigenskih testov. S PCR testi, ki so jih opravili 4271, so zaznali 872 pozitivnih primerov. Koliko PCR testov je bilo narejenih zaradi pozitivnih hitrih testov, ni znano, saj je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) prenehal poročati o številu pozitivnih hitrih antigenskih testov, kar pomeni, tako so zapisali pri Sledilniku za covid-19, izgubo enega od pomembnih kazalnikov.

Za primerjavo je sicer vedno treba vzeti dan, ki izpade iz podatka o sedemdnevnem povprečju. Prejšnjo sredo so zaznali 1368 pozitivnih primerov, kar pomeni v primerjavi z včerajšnjo sredo upad za 36 odstotkov. To pomeni, da se je sedemdnevno povprečje znižalo za 8 odstotkov, spustilo se je pod 800 in trenutno znaša 768. Za vstop v rumeno fazo mora pasti pod 600.

Včeraj je potrebovalo bolnišnično oskrbo 648 covidnih bolnikov, meja za vstop v rumeno fazo je postavljena pri 500. Danes se je število spet zmanjšalo, na 619. Od tega se jih na intenzivnih oddelkih zdravi 116, 10 manj kot v torek. V preteklih 24 urah je zaradi ali z boleznijo covid umrlo 10 ljudi.

V novomeški Splošni bolnišnici imajo danes 36 covid bolnikov, včeraj 39 - enega so sprejeli in jih štiri odpustili.

V brežiški bolnišnici pa jih imajo tako kot včeraj devet - enega so sprejeli in enega tudi odpustili v domačo oskrbo.

Dodano ob 12.40:

Beovićeva: Vse poti so še odprte, epidemije še ni konec

Vodja svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović meni, da se epidemiološka situacija v Sloveniji ugodno izboljšuje, kar pa je posledica izvajanja ukrepov pred 10 do 14 dnevi. Ob tem je opozorila, da lahko prehitro in pretirano sproščanje ukrepov sproži tretji epidemični val. "Vse poti so še odprte, epidemije še ni konec," je dodala.

Trenutno epidemiološko stanje ne odraža nedavnega sproščanja ukrepov, je poudarila Beovićeva. Ob prehitrem ali preobsežnem sproščanju omejevalnih ukrepov pa lahko pride tretji epidemični val tudi brez večjega pojava novih, sicer bolj kužnih različic novega koronavirusa v državi, je opozorila. Glede angleške različice je pojasnila, da je ta bolj kužna, Britanci poročajo tudi o večji umrljivosti v okoljih, kjer je ta različica bolj prisotna. Medtem pa za južnoafriško različico velja, da je tudi bolj kužna, ni pa znano, da bi povzročala hujši potek bolezni.

Dosedanje prebolevanje covida-19 vsaj do neke mere ščiti pred ponovno okužbo z angleško različico novega koronavirusa, pred južnoafriško različico pa ne daje zaščite in gre pravzaprav za novo bolezen, je opozorila Beovićeva. Podobno je s cepivi proti covidu-19, ki so bila doslej odobrena v EU. Ta ščitijo pred angleško različico, medtem ko pri južnoafriški različici te zaščite z obstoječimi cepivi ni. Je pa spodbudno, da naj bi cepivi skupine Johnson & Johnson in Curevac, ki naj bi jih začeli uporabljati v prihodnjih mesecih, bolj ščitili tudi pred južnoafriško različico.

Tako skrbi zlasti južnoafriška različica virusa, angleška manj, je dejala. Kot pozitivno je ocenila tudi dejstvo, da glede na analize vzorcev pri nas že imamo angleško različico, a jo očitno z obstoječimi ukrepi uspemo obvladati. Slabše bi namreč bilo, če bi se ta različica šele začela pojavljati, saj potem niti ne bi vedeli, ali jo lahko s trenutnimi ukrepi obvladamo. Ocenjuje pa, da ima dosedanja prekuženost prebivalstva pomembno vlogo za ustavljanje epidemije ob izvajanju ukrepov.

Infektologinja tudi ugotavlja, da cepljenje proti covidu-19 poteka bistveno počasneje, kot bi bilo dobro za ustavljanje epidemije covida-19. Zato je poudarila, da lahko na osebni ravni, torej s samozaščitnim ravnanjem, poskrbimo, da zmanjšamo število prenosov. Poleg zaščitnega ravnanja je pomembno tudi redno testiranje, ob bolezenskih znakih pa je treba poklicati osebnega zdravnika.

Beovićeva se očitno z današnjim imenovanjem za predsednico Zdravniške zbornice Slovenije namerava posloviti z vodstva svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje. Kot je dejala, obeh funkcij ne more opravljati, saj ima dan le 24 ur. Bo pa še naprej v skupini sodelovala kot ekspert za področje infektologije. Kdo jo bo nadomestil na mestu vodje skupine, ne ve, saj mora o tem odločiti minister za zdravje. Kot je dejala, ima pri epidemiji veliko vlogo Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki bi lahko prevzel vodilno vlogo.

‹ nazaj