kultura

Dežela kozolcev: Kljub epidemiji nekaj projektov

6.3.2021 | 12:15 | M. Ž.

Dežela kozolcev (Foto: spetna stran Dežele kozolcev)

Šentrupert - Dežela kozolcev, prvi muzej na prostem s kozolci na svetu, je po nekajmesečnem premoru zaradi drugega vala epidemije pred kratkim znova odprla svoja vrata. Večjih skupin trenutno še ne pričakuje, upa pa na več obiska v spomladanskem času. Delovanje muzeja je bilo lani kar okrnjeno.

Alenka Stražišar Lamovšek (foto: Franc Pepelnak)

»Kljub vsemu nam je uspelo izpeljati nekaj projektov, kot je urejanje sadovnjaka s tečajem obrezovanja, jeseni smo pripravili prvi jabolčni sok iz Dežele kozolcev, v sodelovanju z Občino Šentrupert dogodek 'Pleš'mo in pojmo v Šentrupertu' in predavanje o kavi dr. Božidarja Jezernika. Gostili smo razstavo akademskega slikarja Lovra Inkreta z naslovom Barvni utrinki Šentrupertske doline, v okviru Muzejske poletne moči imeli projekcijo filma 'Kozolci na Slovenskem – podobe sedanjosti' Tinčka Ivanuše, ki nas je vse od nastajanja Dežele kozolcev večkrat obiskal za potrebe filma in posnel več dogodkov. Eden večjih projektov je bilo odprtje razstave Kraljevi kozolci, kjer smo predstavili fotografsko zapuščino Nika Kralja na temo kozolcev, mesečno je Turistično društvo Šentrupert organiziralo tržnice …« je nizala vodja muzeja Alenka Stražišar Lamovšek in dodala, da so lani pridobili tudi certifikat dostopnosti muzeja, t.i. certifikat come-in!.

Obžalovala je, da niso izpeljali projekta 'Roke nam niso zastonj zrasle', saj je bil ravno pred dogodkom sprejet ukrep o zaprtju muzejev, so pa zato imeli skozi leto nekaj rokodelskih tečajev. Novost lanskega leta je še sodelovanje z mirnopeškim muzejem Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka, skupaj so oblikovali posebno ponudbo za poletne dni za oglede obeh.

»Velik uspeh je bilo poplačilo vseh kreditov, posojil in terjatev podjetja Dežela kozolcev, ki smo ga konec junija 2020 zaprli in zdaj deluje le javni zavod Dežela kozolcev,« je dejala.

Z novimi projekti so se prijavili na nekaj razpisov, bodo pa letos več poudarka dali vsebinam za individualne obiskovalce. Prav število teh se je lani povečalo za 100 odstotkov, več je bilo družinskih ogledov muzeja, pa tudi število romarjev po Emimi romarski poti. Sicer se je število vseh evidentiranih obiskovalcev glede na leto 2019 (tu niso všteti obiskovalci na dogodkih) zmanjšalo za nekaj več kot polovico. Največji upad je bil seveda pri napovedanih skupinah in vodenih ogledih, pa tudi pri šolarjih, ki muzej redno obiskujejo od marca do junija ter od septembra do novembra.

Tudi v prihodnje bodo sodelovali pri Dnevu muzejev, Muzejski noči in Dnevih evropske kulturne dediščine, med drugim želijo izvesti že omenjeno prireditev 'Roke nam niso zastonj zrasle', postaviti razstavo nekdanje in današnje podobe Šentruperta ter o poštni dejavnosti v kraju, pa tudi nova 'igrala' v povezavi z obrtmi v Mirnski dolini in v sodelovanju z lokalnimi mojstri. Vsekakor pa bo še več dogodkov, ki jih bodo izvedla lokalna društva, saj je prostor namenjen prav tovrstnim vsebinam, se je Stražišar Lamovškova zazrla v prihodnost.

Januarja so v Deželi kozolcev odprli pogodbeno pošto. (Foto: Občina Šentrupert)

Dežela kozolcev od januarja letos opravlja poštne storitve za Pošto Slovenije kot pogodbena pošta, za kar so se tudi kadrovsko okrepili s Špelo Kodrič, etnologinja z Mirne. »Ta dejavnost je za zavod samo pozitivna, ključno pa je, da je pošta ostala v kraju, da je odprta 28 ur na teden in da v Deželo kozolcev prihajajo domačini, morda tudi tisti, ki pri nas še niso bili. Tako jih bomo lahko podrobneje obveščali o dogodkih in vsebinah,« je menila.

S preselitvijo občinske uprave v stavbo ob vstopni točki muzeja so začeli tudi prenovo, predvsem z zunanjo ureditvijo vhoda v muzej, imajo tudi nove sanitarije, ograjo, informacijsko tablo in vstopno točko. Letos nameravajo asfaltirati še parkirišče, ki bi tudi služilo za določene prireditve in sobotno tržnico, ograditi še dobršen del muzeja in postaviti večji zaprt kozolec, kjer bi se lahko izvajale dodatne dejavnosti v primeru slabega vremena.

Članek je bil objavljen v 8. številki Dolenjskega lista z dne 25. februar.

‹ nazaj