bela krajina

Afriška prašičja kuga pri divjih prašičih - ogrožena cela država

12.3.2021 | 08:00 | M. K.

Afriška prašičja kuga v Sloveniji še ni bila ugotovljena, kot smo na portalu že poročali, vendar predstavlja njeno širjenje iz vzhoda Evrope proti zahodu vse večje tveganje tudi za populacije divjih in domačih prašičev v Sloveniji. (foto: arhiv DL; L. M.)

Afriška prašičja kuga v Sloveniji še ni bila ugotovljena, kot smo na portalu že poročali, vendar predstavlja njeno širjenje iz vzhoda Evrope proti zahodu vse večje tveganje tudi za populacije divjih in domačih prašičev v Sloveniji. (foto: arhiv DL; L. M.)

Na ministrstvu za kmetijstvo so znova opozorili na afriško prašičjo kugo pri divjih prašičih pri nas. Spomnili so, da za celotno ozemlje Slovenije velja sklep o visoki stopnji ogroženosti, katerega namen je izvajanje ukrepov za zgodnje odkrivanje bolezni in ukrepov za preprečevanje njenega širjenja.

Gre za bolezen, ki prizadene le prašiče in za ljudi ni nevarna, smo že poročali tudi v Dolenjskem listu. Afriška prašičja kuga se širi ne glede na državne meje in ima resne socialno-ekonomske posledice, predvsem zaradi omejitev trgovanja in mednarodne trgovine z živimi prašiči, mesom ter izdelki, ki izvirajo iz prašičev.

Tveganje za vnos in širjenje bolezni se po navedbah ministrstva poveča zaradi potnikov, ki lahko v osebni prtljagi prinesejo meso in izdelke, ki izvirajo od okuženih domačih ali divjih prašičev, ki predstavljajo vir okužbe za prašiče.

Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge je bil sprejet in je začel veljati lani (najpogostejša vprašanja in odgovore glede dokumetna najdete spodaj v priponki), na podlagi tega zakona pa je bil konec letošnjega januarja sprejet sklep o določitvi visoke stopnje ogroženosti zaradi bolezni pri divjih prašičih.

Od uveljavitve sklepa o visoki stopnji ogroženosti so se v Sloveniji začeli izvajati nekateri ukrepi iz lani sprejetega zakona, in sicer prepoved prejemanja in odpreme živih divjih prašičev na druge lokacije, izvedba intenzivnega odstrela divjih prašičev z namenom zmanjševanja populacije divjih prašičev, prepoved krmljenja živalskih stranskih proizvodov na krmiščih, do katerih imajo dostop divji prašiči, izvajanje biovarnostnih ukrepov v zvezi z lovom, kot so čiščenje in razkuževanje obutve, vozil in opreme, vodenje podatkov o udeležencih na skupinskih lovih, ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi ter ravnanje z najdenimi poginulimi divjimi prašiči (prijava najdbe poginulega divjega prašiča na številko 112 z namenom izvedbe preiskav na afriško prašičjo kugo), so še pojasnili na ministrstvu.

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava