Krška nuklearka gradi suho skladišče za izrabljeno gorivo

3.4.2021 | 10:00

Foto: arhiv DL

Krško - V Nuklearni elektrarni Krško (Nek) so v okviru lastne varnostne nadgradnje 1. marca začeli dolgo načrtovano gradnjo suhega skladišča za izrabljeno jedrsko gorivo. Gradbena dela zanj tečejo tudi med v četrtek začetim nekaj več kot enomesečnim remontom, projekt pa naj bi končali prihodnje leto, je napovedal predsednik uprave Neka Stane Rožman.

Rožman je ob napovedi projekta pred nekaj leti navedel, da naj bi naložba stala približno 60 milijonov evrov, pri čemer bo Nek pokrila dve tretjini zneska, razliko pa bodo zagotovili iz sklada za njeno razgradnjo.

Ob napovedi zadnjega remonta je ocenil, da gre za pomembno varnostno nadgradnjo, ki po svetu velja za najbolj ustrezno in razširjeno začasno skladiščenje. Je prehod od aktivnih rešitev k pasivnim, saj za zagotavljanje hlajenja ne potrebujejo dodatne naprave, sistema ali energenta, je še dejal Rožman.

V Neku so navedli, da so po pridobitvi gradbenega dovoljenja marca začeli pripravo gradbene jame za suho skladišče. Tlorisne dimenzije zgradbe bodo 50 krat 70 metrov, debelini armirane betonske temeljne plošče in zunanjih armiranobetonskih sten bosta 80-centimetrski, betonske stene bodo visoke šest metrov. Nad temi bo 14 metrov jeklene konstrukcije. V zgradbi bodo uskladiščeni odporni, nepropustni zabojniki z izrabljenimi gorivnimi elementi.

Direktor inženiringa v Neku Božidar Krajnc je pred časom za STA napovedal, da bodo v prvem koraku iz bazena, kjer omenjeno gorivo hranijo zdaj, premestili nekaj manj kot 600 izrabljenih gorivnih elementov in z njimi napolnili 16 pasivnih betonsko-kovinskih zabojnikov. V drugem koraku naj bi z enakim številom gorivnih elementov napolnili dodatnih 16 zabojnikov, končno fazo pa predvidevajo pet let po končanju nuklearkinega obratovanja leta 2048.

V Neku so omenjeno skladišče predvideli za stoletno obdobje, kar je 40 let več, kot predvideva državna resolucija o ravnanju z jedrskimi odpadki med letoma 2016 in 2025. Po obdobju, ki ga predvideva projekt, pa bo morala država poiskati nadaljnje rešitve, ki pa bodo glede na takratno naprednejšo tehnologijo lahko povsem drugačne od zdajšnjih.

Krajnc je še dejal, da gre v primeru novega skladišča za pokončne jeklene zabojnike s samodejnim hlajenjem, v prostoru med zabojnikom in betonsko oblogo pa bo krožil zrak in odvajal toploto. Projekt predvideva tudi pritrditev zabojnikov na betonska tla in s tem prilagoditev morebitnim močnejšim potresnim sunkom.

V Neku sicer izrabljeno jedrsko gorivo skladiščijo v 11 metrov globokem bazenu z vodo, omenjenega skladišča za suho skladiščenje izrabljenega jedrskega goriva pa ne gre zamenjavati z odlagališčem nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, ki ga nameravajo graditi v Vrbini pri Krškem. Za njegovo gradnjo je sicer država pooblastila Agencijo za radioaktivne odpadke.

STA

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava