»Spolnega nasilja je mnogo več, kot si mislimo, tudi nad moškimi.«

5.4.2021 | 10:00

Alenka Keber je ena od bolj aktivnih prostovoljk iz Novega mesta pri Inštitutu 8. marec.

Alenka Keber je ena od bolj aktivnih prostovoljk iz Novega mesta pri Inštitutu 8. marec.

Novo mesto - Zadnje čase je vse pogosteje slišati za porast nasilja v družinskem okolju, za kar naj bi bila kriva tudi epidemija koronavirusne bolezni.

Umori in uboji so porastli za polovico, a veliko je še drugega nasilja, tudi posilstev ki v mnogo primerih ostane neprijavljenega.

Tu se je v zadnjem obdobju zelo angažiral Inštitut 8. marec. Nedavno je odmevala njihova akcija zbiranja podpisov za redefinicijo zakona o posilstvu in spolnem nasilju po modelu »Ja pomeni ja«.

Med prostovoljci z dolenjskega konca je sodelovala tudi Novomeščanka Alenka Keber, ki se tudi zaradi svoje izkušnje trudi ozaveščati družbo o posledicah spolnih zlorab.

»Spolnega nasilja je mnogo več, kot si mislimo. Dogaja se povsod, v družinah, službah … Znano je, da naj bi bila posiljena vsaka 4. ženska in vsak 5. moški. Ja, spolno nasilje in posilstvo nad moškimi je še večji tabu kot pri ženskah. Moški ravno tako »zamrznejo«, in jih je še bolj sram, ko je treba o tem spregovoriti zaradi vlog in prepričanj v družbi,« meni Kebrova.

»Ne pomeni ne«, »ja pomeni ja«

Žal je tudi pri nas vse več umorov in nasilja v družinah.

Žal je tudi pri nas vse več umorov in nasilja v družinah.

»Model »Ne pomeni ne« jemlje glas žrtvam, kar pomeni, da se jim velikokrat ne verjame, se jih obtožuje, sprašuje … Predpostavlja, da smo vsi ves čas pripravljeni na spolna dejanja in na voljo za poseg v našo intimo, vse do trenutka, ko rečemo ne. Slovenski kazenski zakonik dejanje posilstva dojema kaznivo samo, če so uporabljeni nasilje, grožnja ali prisila. Trenutno velja model prisile. Od žrtve torej zahteva, da se storilcu upira, čeprav se v številnih primerih ne more ali ni zmožna. Prav tako se zahteva, da se žrtev z upiranjem še bolj izpostavi nevarnosti hujšega nasilja kot odziv na njen upor. Za dosego spolnega akta mora biti uporabljena fizična ali psihična sila. Čeprav bi žrtev pred spolnim odnosom večkrat rekla “ne”, torej ne bi šlo za posilstvo, če storilec ne bi uporabil sile,« razloži Alenka Keber.

A samo zato, ker nekdo molči ali ne reče ne, s tem privolitve še ne daje.

Model »Ja pomeni ja« pa žrtvi neposredno odvzema občutek krivde za preživeto nasilje, zato po mnenju Kebrove predstavlja velik korak za splošno družbeno občutljivost in razumevanje spolnega nasilja. Jasno in enoznačno sporoča, da je telo vsake osebe brez njene svobodne privolitve absolutno nedotakljivo.

Zakaj malo prijav?

Pokličite pomoč, če ste žrtev nasilja ali če veste za take primere. (Foto: arhiv DL)

Pokličite pomoč, če ste žrtev nasilja ali če veste za take primere. (Foto: arhiv DL)

Kot je slišati v javnosti, se največ nasprotnikov tega modela boji lažnih prijav. »A po raziskavah lažnih prijav na področju spolnega nasilja ni več kot na ostalih področjih kazenskega prava, zato so te bojazni nepotrebne,« meni Kebrova.

Statistika EU kaže, da je policiji prijavljenih le 14 odstotkov primerov posilstva. To pomeni, da je posilstvo eno izmed najmanj prijavljenih kaznivih dejanj. Zakaj?

Mnoge ne podajo prijave, ker ne zaupajo, da jih bo sodni sistem zaščitil in ker številni spolni delikti v praksi ostanejo nekaznovani. Pri tem ni nepomembno delo institucij s tega področja: od policije, tožilstva, CSD, veliko pa je odvisno od tam zaposlenih oseb.

Izpovedi javnih osebnosti pomembne

  Prijav spolnega nasilja je malo, ker mnogi ne verjamejo, da bo sodni sistem zaščitil žrtev.

  Prijav spolnega nasilja je malo, ker mnogi ne verjamejo, da bo sodni sistem zaščitil žrtev.

Pravi, da je zelo pomembno, da se je v zadnjem času kar nekaj žrtev spolnih zlorab opogumilo in javno povedalo svojo izkušnjo, med njimi bolj znane Slovenke.

»Oseba, ki je bila spolno zlorabljena, ali pa je v njenem življenju še vedno prisotno nasilje, tako vidi, da ni edina, da ni sama. Zave se, da se da preživeti in se rešiti tudi iz najbolj nemogočih situacij. Govoriti ali pisati o tem, kar si preživel, je del terapije, zato so zgodbe #jaztudi tako pomembne. Kot pišem v knjigi zgodb Sama si si kriva, je težko, a je vedno vredno,« je prepričana Alenka Keber.

Poudarja, da nikakor ne smemo pristati, da nasilje postaja nekaj normalnega in sprejemljivega v naši družbi. Zato je treba na te teme neprestano opozarjati, se o njih pogovarjati in ozaveščati, tudi mlade. Sama bo zagotovo med tistimi prostovoljci, ki bo o teh stvareh predavala mladim po šolah in drugod.

Besedilo in foto: L. Markelj

Komentarji (2)

6.4.2021Ocenimiha 
O vrhunsko, dosegli smo zeleno fazo.. manj kot 300 okuženih, hitro odpret kafiče pa diskače ... FO bu...... pa še kaj zamenjat
6.4.2021 3   (4)   (1)   Ocenimiha 
oh ta razpadajoči DL zaradi vseh možnih reklam, komentiral sem na drugem članku kao... Mimgrede tega sajta se na mobitelu sploh ne da gledat zarad reklam. Ne vem ali se uredništvo sploh to zaveda??

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava