posavje

Bolnišnice in epidemija; v brežiški ugotovili, da se na državo ne gre zanašati

13.4.2021 | 16:40 | STA; M. K.

Anica Hribar: "A se je izkazalo, da se na te skupne (državne) nabave ne moremo zanesti."

SB Brežice (foto: J. K.)

Ljubljana/Brežice - Pred koalicijsko preiskovalno komisijo o nabavah zaščitne opreme so se danes kot priče zvrstili direktorji nekaterih slovenskih bolnišnic. Njihova pričanja kažejo, da so ob začetku epidemije koronavirusa nekatere bolnišnice večino nabav zaščitne opreme izvedle same, druge pa so se zanesle na pomoč države.

Brežice: Maske iskali po trgovinah, podjetjih, ...

Težave so imeli v Splošni bolnišnici Brežice. Dopis, namenjen "preštevanju" osebne varovalne opreme, so z ministrstva za zdravje prejeli 3. februarja, ker pa so imeli sklenjene pogodbe z dobavitelji, se jim dobava ni zdela kakšna večja težava in si večjih zalog niso delali, je pojasnila direktorica Anica Hribar. Zato so bili v začetku marca presenečeni, ko je prišlo do težav, sploh pri dobavah zaščitnih mask FFFP2 in FFFP3.

Ustrezne maske za zagotavljanje dela v rednih programih bolnišnice so zato iskali po različnih trgovinah, obračali so se tudi na druge dobavitelje in različna podjetja. Težave so se po besedah Hribarjeve začele v drugi polovici marca, o čemer so obvestili ministrstvo za zdravje, nato pa 18. marca dobili dopis, da bodo vse nabave opravljene na ravni državi in naj sami ničesar ne nabavljajo. "A se je izkazalo, da se na te skupne nabave ne moremo zanesti," je dejala Hribarjeva.

Ker so vedeli, kako dolgotrajni bodo postopki zavoda za blagovne rezerve, so se zanesli predvsem nase in iskali ustrezne količine zaščitne opreme na trgu. Ključna je bila po njenih besedah donacija enega izmed posavskih podjetij, s katero so bili preskrbljeni do konca maja.

Kako pa drugje?

Po besedah direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Vojka Flisa je bila ustanova z lastnimi naročili zaščitne opreme dovolj dobro pripravljena na prvi val epidemije. Ker so pozorno spremljali, kaj se po svetu dogaja z novim koronavirusom, so že 5. februarja lani ustanovili krizni štab in začeli z objavo javnih naročil za nabavo opreme. Ob razglasitvi epidemije 12. marca so tako imeli vso potrebno opremo za enote za intenzivno terapijo, nekoliko slabša pa je bila preskrbljenost z maskami FFF2 in FFFP3, je pojasnil Flis.

Težave so po njegovih besedah začele nakazovati po 24. februarju, zato so začeli z javnimi pozivi ponudnikom za oddajo ponudb za dobavo osebne varovalne opreme. Imeli so sicer sklenjene veljavne pogodbe z dobavitelji, ki pa jih zaradi prekinitev v dobavah niso mogli izpeljati. Nato so 18. marca od ministrstva za zdravje prejeli obvestilo, da se bodo vse dobave zaščitne opreme izvajale centralno, prek zavoda za blagovne rezerve.

V UKC Maribor sicer z lastnim naročanjem opreme niso prenehali, prav tako so sami preverjali njeno kakovost. Za njih je dopis ministrstva po Flisovih besedah pomenil razbremenitev za primer, če bi bili v stiski, a so se nato sami povezali z drugimi zdravstvenimi zavodi, s katerimi so si posojali opremo, nekaj pa so je dobili iz blagovnih rezerv.

Sicer pa so se v UKC Maribor bolj kot na državo zanašali na lastna spoznanja in podatke iz strokovnih krogov. Ker državi načelno niso preveč zaupali, so se sami potrudili, da so imeli ob začetku epidemije dovolj zaščitne opreme za najbolj kritična delovišča, je še dejal.

Po drugi strani so se v splošnih bolnišnicah Izola in Nova Gorica bolj zanašali na pomoč države in jo po besedah Radivoja Nardina, ki je v tistem času vodil oba zdravstvena zavoda, tudi dobili. Kot je poudaril, so nabave zaščitne opreme začeli povečevati januarja, a je opreme na trgu že tedaj začelo primanjkovati oziroma so "cene letele v nebo", v obeh bolnišnicah pa so imeli le minimalne oziroma nobenih zalog zaščitne opreme.

Poleg tega pa s tedanjim znanjem o novem koronavirusu niso niti vedeli, kako se odzvati in kakšno zaščitno opremo bi sploh potrebovali. "To je bil čas učenja," je ocenil Nardin. Dodal je, da zato za težave ni mogoče na nikogar pokazati s prstom. Sami so se na epidemijo pripravili organizacijsko, glede zaščitne opreme pa so vedeli, da jim bo na pomoč priskočila država. Komunikacijo z ministrstvom za zdravje je ocenil kot zelo korektno, država pa je poskrbela, da so skoraj takoj dobili osnovne zaloge zaščitne opreme. Do junija lani sta obe bolnišnici opremo korektno dobivali, je dodal Nardin.

Prav tako so v obeh bolnišnicah dobili velike količine opreme iz blagovnih rezerv, poleg tega pa so si med seboj pomagali tudi direktorji zdravstvenih zavodov. Nardin je sklenil, da sta obe bolnišnici prejeli dovolj zaščitne opreme in glede tega ni bilo "nobene katastrofe".

Virus se ne obnaša drugače, če se vlada zamenja

Parlamentarna preiskavo, ki jo je DZ odredil na zahtevo koalicije, se sicer večinoma nanašala na obdobje pred nastopom vlade Janeza Janše oziroma do razglasitve epidemije koronavirusa 12. marca 2020. Predsednica komisije Suzana Lep Šimenko (SDS) je tako vprašanja pričam želela omejiti na omenjeno obdobje, a so v opozicijskih poslanskih skupinah opozarjali, da to ni mogoče oziroma, kot je dejal Franc Trček (SD), se "virus ni začel drugače obnašati, ker je nastopila nova vlada".

‹ nazaj