Na okrogli mizi o pomenu jedrske energije za Slovenijo; Šarec za drugi blok krške nuklearke

11.5.2021 | 07:45

V simulatorju kontrolne sobe Nek. (foto: arhiv; B. B.)

V simulatorju kontrolne sobe Nek. (foto: arhiv; B. B.)

Ljubljana/Krško - Slovenija se bo v prehodu v nizkoogljično gospodarstvo morala nasloniti na jedrsko energijo, so se strinjali govorci na včerajšnji okrogli mizi, ki jo je pripravil evropski poslanec Klemen Grošelj (Renew Europe/LMŠ) v sodelovanju z LMŠ. Naravne danosti namreč Slovenijo pri obnovljivih virih omejujejo, so bili prepričani.

Drugi blok krške nuklearke mora biti usmeritev Slovenije, je prepričan predsednik LMŠ Marjan Šarec. "Če želimo biti energetsko neodvisni, je to nujno," je poudaril na dogodku, ki so ga prenašali prek spletnega družbenega omrežja Facebook. "Že danes je treba sprejeti to odločitev."

Med drugim je Šarec izpostavil primer vetrnih elektrarn, ki jih je v Sloveniji resnično zelo malo, a hkrati državo omejujejo naravne danosti, je spomnil. "Nemci jih postavijo v morje, Hrvati jih imajo v Dalmaciji, kjer je pokrajina prostrana in nikogar ne motijo," je ponazoril. V Sloveniji pa je denimo vprašanje tudi, kako bi se vetrnice vključile v vizijo turistične države.

Direktor Združenja za inženiring pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Vekoslav Korošec je podčrtal pomen kakovostne in cenovno optimalne proizvodnje energije za slovensko gospodarstvo. Del industrije je namreč še vedno energetsko intenziven, je spomnil. Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) in Nuklearno elektrarno Krško (Nek) je opisal kot nosilni steni slovenske energetike.

Korošec je povzel izračune Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), da bi na področju fotovoltaike morali, če bi želeli nadomestiti Teš 6 s tem virom, postaviti sončne elektrarne z močjo 2885 megavatov. To bi stalo 1,5 milijarde evrov. Še dodatno pa bi morali v distribucijsko omrežje in baterije za shranjevanje vložiti od 5,1 milijarde do šest milijard evrov.

Kar se tiče hidroenergije, je Korošec med drugim podčrtal relativno zanesljivost vodnih virov pri pridobivanju energije ter dejstvo, da 90 odstotkov opreme, storitev in znanja pri gradnji hidroelektrarn lahko zagotovijo zgolj slovenska podjetja in inštitucije. "Narodnogospodarski vidiki gradnje hidroelektrarn so izredno visoki," je dejal. Sicer pa je kot strokovnjak mnenja, da Slovenija energetskega prehoda v ogljično nevtralnost glede na naravne danosti ne more doseči brez jedrske energije.

Dolgoletni predsednik uprave družbe Lek Vojmir Urlep je med drugim spomnil, da Slovenija bruto domači proizvod ustvarja na zelo potraten način, hkrati smo kot posamezniki in kot družba pri porabi energentov in energije zelo neracionalni. Mnoge tehnologije obnovljivih virov so šele v razvoju in do njihove dejanske rabe lahko mine še precej časa, je opozoril. Hkrati bi od morebitne odločitve za drugi blok Neka do zagona minilo dve desetletji, je dodal.

Urlep je zato pozval k hitremu sprejemu odločitev in usmeritev. "Z vsakim dnem, ko nimamo energetskega koncepta, samo poslabšujemo stanje," je poudaril in menil, da bi morali v Sloveniji nemudoma oblikovati strateško strokovno telo, ki bi v najkrajšem času pripravilo tak koncept.

Grošelj je med drugim spomnil, da bi morali po ambicioznem scenariju do leta 2030 doseči 55-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov glede na leto 1990. Hkrati pa imamo energetsko intenzivno industrijo in energetsko intenzivno družbo, ki bo še povečevala porabo z električno mobilnostjo, preusmerjanjem tovora na železnice in podobno. "Naša energetika je pred velikimi izzivi," je povzel, istočasno pa poudaril, da razprave in vlaganja v raziskave in razvoj ne kažejo pripravljenosti, da bi krenili po poti nujno potrebnih sprememb.

STA; M. K.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava