Spopad na Medvedjeku spremenil podobo o osamosvojitveni vojni

9.6.2021 | 14:45

Foto: STA

Trebnje/Novo mesto - Na klancu pri Medvedjeku je 28. junija 1991 prišlo do silovitega spopada med jugoslovansko vojsko in slovensko teritorialno obrambo. JLA je napadla tudi z vojaškimi letali. Letalski napad, ki je terjal življenja osmih civilistov, velja za prelomni dogodek, ki je spremenil podobo o osamosvojitveni vojni.

Kolona JLA je dva dni prej krenila iz hrvaškega Karlovca in prodrla čez Gorjance v Slovenijo. Na klancu pri Medvedjeku oz. na odseku med Trebnjem in Ivančno Gorico tedanje ceste "bratstva in enotnosti" proti Ljubljani pa je naletela na barikado, ki so jo postavili in branili pripadniki teritorialne obrambe in policisti.

Po neuspešnih pogajanjih zaradi zapore ceste je sledil slovenski napad na kolono JLA. Ta je odgovorila z ognjem iz vsega orožja, hkrati pa je položaje teritorialne obrambe s kasetnimi bombami silovito napadlo jugoslovansko vojno letalstvo. Številne bombe so padle na civilne tovornjake, ki so obtičali v koloni za barikado.

V letalskem napadu je bilo ubitih sedem voznikov na cesti blokiranih tovornjakov iz različnih, predvsem balkanskih držav, ter gospodar bližnje kmetije Anton Kotar. V spopadu na Medvedjeku je medtem padel pripadnik 21. območnega štaba teritorialne obrambe Franc Uršič, na strani JLA pa je umrl en vojak. To je bil najbolj smrtonosen spopad med celotno desetdnevno vojno.

Kolona JLA je blokirana in poškodovana na medvedješkem klancu vztrajala do 1. julija 1991, a barikade niso prebili.

Minister za informiranje v času osamosvajanja Slovenije Jelko Kacin je dogajanje na Medvedjeku na spominski slovesnosti leta 2014 označil za prelomne dogodke, ki so spremenili podobo o slovenski osamosvojitveni vojni. Dokler ni letalstvo JLA napadlo tovornjakov in pobilo njihovih nedolžnih voznikov, so namreč o slovenski vojni govorili le kot o jugoslovanskem notranjem spopadu, je opozoril.

Na klancu tudi Janko Orač

Med udeleženci spopada je bil tudi novomeški slikar in grafik Janko Orač. Krvavi dogodek ga je tako zaznamoval, da je še isto leto naslikal cikel Kresna noč na Medvedjeku. Kot je dejal takrat, je kot vojak novo nastajajoče države sodeloval pri blokadi JLA na medvedješkem klancu, na podlagi tamkajšnjih izkušenj pa je nastal precej temačen in čustven umetniški cikel.

Orač je kasneje zasnoval tudi spominsko obeležje na Medvedjeku, kjer se omenjenih dogodkov vsako leto spomnijo ob obletnici oz. dnevu državnosti. Kot je dejal, je takratno osebno stisko in razmišljanja skušal čim hitreje pozabiti in hkrati izraziti svoje videnje v lastnem likovnem jeziku. "Vse, kar sem doživel na Medvedjeku, je v prvi vrsti moja oseba izkušnja, ki dopolnjujejo mozaik spominov in doživetij vseh preostalih udeležencev spopada," je pojasnil.

"Če pa se umaknem od vseh teh političnih dogajanj, ki smo jim priča vsakodnevno, in menim, da se bo med praznovanjem 30-letnice osamosvojitve to samo stopnjevalo - imam tudi občutek, da bomo dobili spet mnoge nove teorije in zgodbe o vsem tem - ugotavljam, da sem danes lahko vesel, da lahko to 30-letnico praznujem," je nadaljeval.

"To je moje geslo in ne razmišljam več o tistih tragičnih trenutkih - vem, enega je zadelo tako, drugega drugače, ampak gledam, kaj je zame danes pomembno, kot za človeka, očeta, kot za Slovenca na vseh ravneh. Zdi se mi pomembno točno to. Da smo lahko veseli, da praznujemo, ker govorimo o nekem spopadu in vojni. Vse druge strani dajmo na stran, kajti to ni trenutek za neka obračunavanja, to je praznik," je še dejal Orač.

STA

Komentarji (1)

6d nazaj 1   (7)   (6)   Ocenimiha 
o kako so bili hrabri naši fantje, o kako so bili hrabri... Mi je govoril kolega, kako so hrabro branili, ko je priletel prvi letalski metek , je pustil kalašnika kjer je bil in bejžal s svojimi 100 kilami vse do Žužemberka... ostali pa tut

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava