Nepravilnosti pri gradnji širokopasovnega omrežja - kdo bo plačal in koliko?

9.6.2021 | 14:15

Srečanje župana Antona Mavra in ministra Boštjana Koritnika marca v Mokronogu (foto: arhiv; R. N.)

Mokronog - Župani šestih dolenjskih in ene posavske občine so se z državo na Okrožnem sodišču v Ljubljani maja dogovorili o poravnavi zaradi nepravilnosti pri leta 2009 začeti gradnji širokopasovnega internetnega omrežja. Pristojno ministrstvo je namreč po leta 2014 izvedeni reviziji od omenjenih občin terjalo vračilo 1,65 milijona evrov evropskega vložka.

Rešitvi tega spora so se približali, kot smo poročali, že ob marčevskem obisku ministra za javno upravo Boštjana Koritnika v Mokronogu.

Župan Občine Mokronog-Trebelno oz. vodilne občine projektnega konzorcija Anton Maver je danes potrdil, da so občine sklenile sodno poravnavo oz. pobot, sodba pa je od prejšnjega tedna pravnomočna.

Občine so se dogovorile, da bodo državi do konca leta 2025 skupaj vrnile nekaj manj kot 858.000 evrov od državnega zahtevka, ki je z glavnico, zamudnimi obresti in s pravdnimi stroški narasel na nekaj manj kot 1,91 milijona evrov.

Največ bo plačala Sevnica

Država bo sicer pokrila 55 odstotkov navedene terjatve, preostanek pa toženi občinski konzorcij. Največ vračila bo morala plačati Občina Sevnica, in sicer nekaj manj kot 520.000 evrov.

Občina Mokronog-Trebelno bo morala vrniti nekaj več kot 30.000 evrov, Občina Mirna nekaj več kot 45.000 evrov, Občina Mirna Peč dobrih 30.000 evrov, Občina Šentrupert nekaj manj kot 15.000 evrov, Občina Trebnje skoraj 150.000 evrov in Občina Žužemberk nekaj manj kot 70.000 evrov. Posamezna občina lahko svoj znesek odplača predčasno v celoti ali z več manjšimi zneski, je dodal župan.

"Menim, da je končno prevladala zdrava pamet in da je država videla, kje je storila napako," je dejal Maver, in še ocenil, da so se pogajanja za obe strani končala ugodno.

Do spora je prišlo potem, ko so občine, ki so sodelovale pri konzorcijskem projektu gradnje širokopasovnega internetnega omrežja, na določeni točki sprejele aneks in se lotile nadgrajevanja prvotne pogodbe. S tem so želele pokriti več t. i. sivih lis in internetno povezavo omogočiti večjemu številu uporabnikov. Vračilu denarja, kot ga je predvidela revizija ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, pa so se upirale.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je sicer zaradi domnevnih nepravilnosti pri javnem naročilu za izvedbo gradnje širokopasovnega internetnega omrežja, ki ga je za skupaj sedem občin vodila Občina Mokronog-Trebelno, od teh zahtevalo vračilo nekaj manj kot 1,65 milijona evrov evropskega denarja. Očitane nepravilnosti pa so občine v celoti zavrnile.

Po podatkih občine Mokronog-Trebelno je bil projekt, ki so ga izvedli skupaj z občinami Šentrupert, Mirna, Trebnje, Žužemberk, Mirna Peč in Sevnica skupaj z davki vreden 31,5 milijona evrov, iz evropskega sklada za regionalni razvoj pa je država zanj prispevala 14,65 milijona evrov.

Projekt naj bi na t. i. belih lisah, kjer ni bilo komercialnega zanimanja za izgradnjo odprtega širokopasovnega spletnega omrežja, zagotovil 3000 priključkov.

STA; M. K.

Zvočni zapisi

Župan Občine Mokronog-Trebelno Anton Maver o pobotu z državo glede projekta gradnje širokopasovnega omrežja

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava