posavje

Festival penin »novorojenčkov«

16.6.2021 | 18:45 | M. Ž., Foto: Matej Povše

Mark, Janez, Miha in Nik Istenič

Mark, Janez, Miha in Nik Istenič

Festival penin »novorojenčkov«

Stara vas na Bizeljskem - Pri Isteničevih v Stari vasi na Bizeljskem se je včeraj zbrala smetana slovenskih pridelovalcev penin, ki so na festivalu predstavili novosti, dozorele v obdobju 2020/2021. »Navdušen sem nad kakovostjo, h kateri je v določeni meri pripomogla tudi epidemija. Penine so namreč dlje odležale in to se pozna, a dejstvo je, da so izbrani slovenski peničarji močno napredovali v svojih vinih in so hudičevo dobra konkurenca. Med predstavljenimi vzorci ni nobenega vina z mehurčki, ampak same prave penine z veliko začetnico,« je bil zadovoljen Miha Istenič, organizator festivala in direktor Penin Istenič.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je bilo vzdušje med živo zelenimi bizeljskimi griči je bilo odlično, peničarji in ljubitelji penin, ki so se na festival pripeljali z vseh koncev Slovenije, pa so bili veseli, da so ponovno lahko v živo skupaj. Bili so si enotni: vino potrebuje ljudi in čeprav lahko v kozarcu dobre penine uživamo tudi na domačem kavču, je v družbi še boljša. »V nekem trenutku je postala želja po tem vsakoletnem druženju, ki nam ga je lani vzela epidemija, tako močna, da enostavno nisem mogel reči ne. Tudi pri vsebini festivala smo se osredotočili na tisto, za kar smo bili v zadnjem obdobju prikrajšani, torej na penine, ki so dozorele in prišle na trg v letih 2020 in 2021,« je pojasnil Miha Istenič.

Pisana paleta različnih stilov

Dogodek so želeli zastaviti na najvišji ravni, zato so k sodelovanju povabili tiste peničarje, ki so v samem vrhu Slovenije. Obiskovalcem so se tako poleg Penin Istenič predstavili še Albiana, Bjana, Frelih, Klet Krško, Kozinc, Medot, Radgonske Gorice, Sanabor, Silveri in Steyer, tako da so obiskovalci lahko poskusili preko štirideset različnih penin.

Čeprav pri nas še vedno popijemo največ polsuhih penin, trendi že nekaj let kažejo v smer z malo in še manj sladkorja, torej brut in extra brut, celo brut nature, kjer je ostanka sladkorja lahko od 0 do 3 grame na liter. Poznavalci suhe penine izjemno cenijo, bolj deljena pa so mnenja glede naravnih in nefiltriranih penin, ki jim vinar ničesar ne doda (žvepla) in ničesar ne odvzame (kavsovk), saj gredo pri teh peninah stvari lahko precej po svoje – v nekaj izjemnega, lahko pa tudi v rezultat, ki je vse prej kot navdušujoč, so opisali v sporočilu in dodali, da tiste, ki so jih obiskovalci lahko poskusili včeraj, denimo pet-nat Kleti Krško in Frelihov brut nature, so bile odlične.

Ni vsako vino z mehurčki penina

Kot pravi Miha Istenič, so »novorojenčki« zadnjih dveh let pokazali, da slovenske penine potrebujejo čas, da dlje odležijo. »Penine, ki sem jih danes poskusil, so najboljše doslej in trendi, ki so jih prikazali sodelujoči peničarji, so vsekakor razveseljivi. A v Sloveniji imamo kar 350 vinarjev, ki proizvajajo (tudi) penino in veliko težavo predstavlja glede penin zelo ohlapen zakon o vinu, ki dopušča, da se s tem plemenitim imenom kitijo tudi izdelki, ki ga nikakor ne bi smeli nositi. Zato si želim, da se peničarji povežemo v prizadevanjih za spremembo in posodobitev te zakonodaje, da opredelimo jasne in stroge kriterije kakovosti ter poskrbimo za osveščanje. Le tako bodo ljudje vedeli, zakaj za eno penino plačajo pet evrov, za drugo pa 25 in katera si to ceno resnično zasluži, katera pa ne,« je menil Istenič.

‹ nazaj

Galerija (8)

Istenic_festival_penin_026
Istenic_festival_penin_030
Istenic_festival_penin_047
Istenic_festival_penin_055
Istenic_festival_penin_057
Istenic_festival_penin_062
Istenic_festival_penin_065
Mark, Janez, Miha in Nik Istenič

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava