dolenjska

Na Medvedjeku: Spomini bledijo, a ostaja zavest

19.6.2021 | 16:50 | Besedilo in fotografije: R. N.

Venec k spomeniku osamosvojitvene vojne na Medvedjeku so položili trebanjski župan Alojzij Kastelic, predsednik OZVVS Trebnje Matjaž Malenšek in častni občan Občine Trebnje dr. Miha Japelj, ki je bil tudi slavnostni govornik na prireditvi.

Predsednik OZVVS Trebnje Matjaž Malenšek

Trebanjski župan Alojzij Kastelic

Slavnostni govornik dr. Miha Japelj

Medvedjek - Območno združenje veteranov vojne za Slovenije (OZVVS) Trebnje in Občina Trebnje sta danes dopoldan pri spomeniku osamosvojitvene vojne na Medvedjeku pripravila slovesnost ob 30. obletnici samostojnosti Republike Slovenije. Venec k spomeniku so položili trebanjski župan Alojzij Kastelic, predsednik OZVVS Trebnje Matjaž Malenšek in častni občan Občine Trebnje dr. Miha Japelj, ki je bil tudi slavnostni govornik na prireditvi.

»Letos mineva 30 let, odkar smo se v Sloveniji uprli agresiji Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Na območju Temeniške in Mirnske doline so se zvrstile številne aktivnosti, ki so pretresle prebivalce našega območja, na katerem je bilo veliko več dogodkov kot marsikje drugod po Sloveniji. Spomini bledijo, vendar ostaja zavest, da smo se takrat – tudi z oboroženim odporom – osamosvojili. Zgodb iz tistega časa je še veliko, žal številni dogodki niso zapisani in v Območni zvezi veteranov vojne za Slovenije si prizadevamo, da jih ne bi prepustili pozabi,« je v svojem govoru povedal Malenšek in izpostavil tudi, da je bitka pripadnikov teritorialne (TO) z enoto JLA na Medvedjeku in zaustavitev vojaških oklepnikov, ki je nameravala v Ljubljano in na letališče Brnik, eden ključnih mejnikov, toda to ni bili edino dogajanje, ki je pustilo pečat v takratnem obdobju.

Izjemno vlogo je imela med agresijo na Slovenijo na območju Temenške in Mirnske doline tudi Civilna zaščita in vsi dejavniki, ki so bili vključeni vanjo. »Organizacija CZ je bila dobro pripravljena in je odlično delovala na celotnem območju. Veterani TO in milice si bomo prizadevali, da spomini ne zbledijo,« je še dodal Malenšek.

Po besedah župana Alojzija Kastelica smo pred tremi desetletji vsi »kot ena duša dihali za to novo, lepšo Slovenijo.« »Danes v Sloveniji ni vse, kot je treba. Delimo se, nekatere probleme imamo. A zavedati se moramo, da leta 1991 smo imeli 247-odstotno inflacijo in imeli v povprečju 40 evrov plače. Danes je drugače, imamo 2-odstotno inflacijo in veliko teh stvari bi lahko še našteval. Zato praznujmo ponosno, z dvignjeno glavo. Dolenjci smo zavezani k temu, da gremo z roko v roki k novim uspehom te naše lepe Slovenije.«

Slavnostni govornik dr. Miha Japelj je v svojem govoru na kratko povzel potek osamosvojitvene vojne. »V tistem času se je v naši Sloveniji odvijala brezumna in nesmiselna desetdnevna vojna, ki nas je zelo obremenila in navdala z mračnimi slutnjami. Čeprav sem kot otrok doživel strahote druge svetovne vojne je bilo tistih deset dni zame, za mojo družino, sorodnike in sodelavce v Krki čas velike duševne stiske in strahu za naš jutrišnji dan, tudi strah za našo ljubo Slovenijo,« je povedal Japelj.

Takratni dogodki so po njegovih besedah slovenski narod tudi zelo tesno povezali. »Vsi smo občutili veliko domoljubje in veliko narodno zavest. Vse so povezovala in prevevala skupna čustva, želje, neizmerna sinergija, medsebojna empatija, radost in velik moralni naboj. In da če držimo skupaj, zmoremo uresničiti naše tisočletne sanje in postati samostojna, demokratična in neodvisna država. Ta naša neomajna drža in pogumno, hrabro in takojšno vojaško posredovanje sta bila ključna za hiter in uspešen konec te nesmiselne vojne,« je med drugim povedal Japelj.

Slovenija je postala svobodna in samostojna in takšna mora tudi vedno ostati. »Dan državnosti naj še naprej spodbuja našo ljubezen in ponos do naše ljubljene domovine, do našega slovenstva in do našega najlepšega slovenskega jezika,« je še poudaril slavnostni govornik.

Na prireditvi so se s pesmimi Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka, spomnili tudi na znana mirnopeška rojaka, ki sta v Sloveniji pustila neizbrisan pečat.

‹ nazaj