DZ: Po zeleni luči odbora Andrijaniča poslanci potrdili za ministra

16.7.2021 | 13:30

Mark Boris Andrijanič (STA)

Mark Boris Andrijanič (STA)

Ljubljana - Kandidat za ministra za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič je uspešno prestal zaslišanje pred odborom DZ za notranje zadeve. Poslance je prepričal z opozorilom, da Slovenija na tem področju žalostno zaostaja. "Če se želimo prebiti med pet digitalno najbolj naprednih evropskih držav do leta 2025, potem moramo začeti že danes," je dejal.

Andrijanič je kot ključni cilj, za katerega se bo zavzemal na položaju ministra brez listnice, pristojnega za digitalno preobrazbo, če bo imenovan, izpostavil v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi uresničiti čim več od prvih 40 rešitev za digitalizacijo, ki jih je strateški svet za digitalizacijo predstavil junija.

Strateški svet, v katerem je po Andrijaničevih besedah 47 izjemnih strokovnjakov z različnih področij (med njimi je tudi novomeški župan Gregor Macedoni), ki imajo bogate izkušnje iz tujine, je v prvi paket predlogov vključil rešitve za digitalizacijo javne uprave, zdravstva, izobraževanja in gospodarstva. "Gre za 40 rešitev za četrto desetletje slovenske države, ki bo nedvomno digitalno," je tako kot na junijski predstavitvi dejal tudi danes.

Med njimi je izpostavil ukrepe za državljane, kot so e-gradbeno dovoljenje, informativni izračun otroških dodatkov in davčni trajnik, kot tudi za podjetja - ti naj bi med drugim poenostavili poslovanje z državo ter spodbudili nastajanje startupov in kroženje možganov.

Na področju javne uprave in digitalne družbe se bo osredotočil na ukrepe, ki bodo poenostavili življenje državljanom in jim prihranili čas in živce pri poslovanju z državo, je obljubil.

Na področju zdravstva se bo lotil ukrepov, ki bodo s pomočjo naprednih tehnologij reševali življenja, skrajšali čakalne vrste in prihranili milijone pri javnem naročanju, na področju izobraževanja pa je med drugim napovedal uvedbo obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovne in srednje šole. Državljanom bi ponudil digitalni bon za pridobivanje e-veščin, je dodal.

Z digitalnim bonom bi vsakomur omogočili enostaven in hiter dostop do teh veščin. Digitalizacija je namreč stvar celotne družbe, digitalne izključenosti pa ni opaziti le pri starejših, pač pa tudi pri mlajših državljanih. "Digitalizacija gre enostavno tako hitro naprej," je opozoril.

Želi tudi digitalizirati čim večji del notarskih storitev, da jih bo mogoče čim več opraviti na daljavo. Z olajšavami pri dohodnini pa bi v Slovenijo privabil strokovnjake za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo.

"Osredotočil se bom na praktične ukrepe, ki jih bodo državljani in podjetja občutili že kmalu," je obljubil 38-letni Andrijanič, ki je prepričan, da bo uresničevanje vsakega od ukrepov terjalo intenzivno koordinacijo s pristojnimi ministrstvi. Prav to bo tudi naloga novoustanovljene vladne službe za digitalno preobrazbo, ki jo bo, če bo potrjen za ministra, vodil.

"Če postanem minister, bom storil vse, da digitalizacija postane naša nacionalna prioriteta in projekt, ki povezuje celotno družbo in politiko," je obljubil kandidat za ministra, ki digitalno preobrazbo vidi kot "ekipni šport, v katerem lahko zmagamo le, če držimo skupaj".

Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je glasovalo deset poslancev, pet jih je bilo proti. Med slednjimi je bil tudi Rudi Medved (LMŠ), ki je dejal, da se mu zdi nehigienično imenovati še enega ministra, potem ko je premier Janez Janša še aprila govoril o vitkejši javni upravi. "Zdaj pa prihaja z novim ministrom in še več administracije," je bil kritičen.

V opoziciji so ga predvsem opominjali, da se mandat te vlade počasi izteka. "Čaka vas izredno kratko ministrovanje," je Andrijaniču povedal Jani Möderndorfer (LMŠ), Andrej Rajh (SAB) pa mu je dejal: "Vladi v odhodu, ki je ne podpiramo in je dobila jasno zaušnico ljudi na minulem referendumu, ne bomo dali podpore in tudi vam ne bomo izkazali zaupanja pri tem imenovanju."

Andrijanič je odgovoril, da Slovenija na področju digitalizacije žalostno zaostaja, in če se ne začne s spremembami oz. pospeševanjem modernizacije države že danes, potem bomo zaostajali še bolj. "Voda nam na žalost teče v grlo in vsak teden šteje," je dejal ter opozorilo podkrepil s številkami, da je leta 2019 vsak teden iz države v povprečju odšlo 314 ljudi. Da ustanavljamo vladno službo za digitalizacijo šele v letu 2021, sicer po njegovem mnenju več pove o nas kot pa o sami službi.

Večino ukrepov iz junija predstavljenega prvega paketa ukrepov za digitalizacijo je po njegovem mnenju treba uresničiti že do pomladi 2022. Marca je denimo mogoče pričakovati e-gradbeno dovoljenje, prav tako davčni trajnik, informativni izračun otroških dodatkov verjetno že letos. Na področju elektronskega poslovanja z državo in spletnih upravnih rešitev nasploh je namreč veliko že narejenega, težava je le, da sistemi niso dobro povezani med seboj, hkrati pa veliko ljudi zanje sploh ne ve, je dejal.

V pripravi je tudi že drugi paket ukrepov za digitalizacijo, je odgovoril na opozorila, da v prvem paketu manjkajo ukrepi na številnih področjih, kot sta denimo energetika ali promet. Strateški svet za digitalizacijo ga bo predstavil septembra, v njem pa bodo za razliko od prvega paketa bolj sistemske in bolj sektorske rešitve. "Naše delo je komaj začeto, še zdaleč ni končano," je dejal.

Dokončno bo o imenovanju Andrijaniča za ministra odločil DZ, na izredni seji, ki se začne v kratkem. Za imenovanje je potrebna navadna večina, torej večina navzočih.

Dodano ob 16.30:

DZ imenoval Marka Borisa Andrijaniča za ministra za digitalno preobrazbo

DZ je danes imenoval Marka Borisa Andrijaniča za ministra brez listnice, pristojnega za digitalno preobrazbo. Na ta položaj ga je predlagal premier Janez Janša, ki je pojasnil, da bo njegova naloga vodenje novoustanovljene vladne službe in koordinacija aktivnosti na področju digitalne preobrazbe znotraj vlade.

Janša je spomnil, da je Evropska komisija pred kratkim potrdila slovenski program za okrevanje in odpornost, znotraj katerega bo naša država v naslednjih mesecih in letih dobila znatna sredstva za digitalno preobrazbo. "To je ključen razlog za to, da manj kot leto do konca mandata uvajamo to koordinacijo," je dejal. Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da pri digitalni preobrazbi Slovenije nismo bili ravno uspešni.

Približno polovica ljudi v Sloveniji misli, da tehnologija lahko pospešuje razvoj, polovica pa misli obratno. Zato se na lestvici digitalnega indeksa uvrščamo pod evropsko povprečje in le slabih pet odstotkov vseh upravnih storitev se opravi elektronsko. Srečujemo se z velikim pomanjkanjem kadra za področje informacijske tehnologije, otežena je izvedba postopkov na sodobnih napravah zaradi zapletene zakonodaje, je potrebo po imenovanju 17. ministra v svoji vladi orisal Janša.

Poslance je pozval k podpori kandidatu in odzvalo se jih je 45. Proti jih je glasovalo 44. Andrijanič je takoj po glasovanju prisegel pred DZ in poslance tudi na kratko nagovoril. Kot je dejal, si bo prizadeval, da digitalizacija postane nacionalna prioriteta in projekt, ki združuje ne le celotno družbo, pač pa tudi celotno politiko.

"Ne gre za nič drugega kot za željo, da Slovenija čim bolj učinkovito porabi sredstva za digitalno transformacijo, ter da se povzpne visoko na lestvico digitalno razvitih evropskih držav," je glasove poslanske skupine SMC za Andrijaničevo imenovanje pojasnil Dušan Verbič. Andrijaniča so podprli tudi poslanci SDS, SNS in NSi, iz katere kvote prihaja. "Kmečke pameti mu ne manjka," je dejal Zmago Jelinčič (SNS) in dodal, da je izredno sposoben mlad strokovnjak, kakršne potrebujemo. "Zato je smiselno, da ga potrdimo in v času do volitev naredimo marsikaj."

V opoziciji se strinjajo z izjemnim pomenom digitalizacije za prihodnost Slovenije, a do večinoma menili, da gre le za preusmerjanje pozornosti od neuspeha na nedeljskem referendumu o noveli zakona o vodah. "Zanimivo je, da smo za novega ministra izvedeli ravno takrat, ko je vlada doživela velik in odmeven fiasko na referendumu," je dejala Maša Kociper (SAB). Vladi se izteka rok trajanja in sama ne vidi prav nobenega razloga za imenovanje novega ministra.

Podobnega mnenja je Janja Sluga (nepovezani). "Gre za dimno zaveso, s katero želi predsednik vlade zakriti svoj poraz na nedeljskem referendumu in vršiti absolutno kontrolo nad porabo sredstev za okrevanje po pandemiji," je dejala. Strinjala se je, da mora biti digitalni preboj Slovenije prioriteta, a nasprotuje političnim improvizacijam, saj ne novi minister in ne nova vladna služba nista odločilni pogoj za nadaljnje korake pri digitalizaciji.

Podporo so mu odrekli tudi v LMŠ, katere poslanec Brane Golubovič je dejal, da Andrijanič ima nekatere dobre lastnosti, a to ne zadostuje za ministra. "Ne more dobiti naše podpore, kajti oseba, ki verjame v človekove pravice in svoboščine, ki spoštuje pravni red naše države, ki verjame v demokratična načela in javno dobro, si nikoli ne bi želela postati član te vlade," je dejal. Po njegovem mnenju ne potrebujemo novega ministra, pač pa predčasne volitve.

Ker je do konca mandata ostalo le še nekaj mesecev, se imenovanje novega ministra poslancu DeSUS Robertu Polnarju ne zdi smotrno. V poslanski skupini sicer nimajo enotnega stališča, je povedal.

Poslanci Levice so opozarjali predvsem na Andrijaničevo zaposlitev v tehnološkem podjetju Uber. "Od tega, da nam lobisti pišejo zakonodajo, smo prišli do tega, da jih vlada Janeza Janše kar neposredno imenuje za ministre," je dejala Nataša Sukič. Strinjala se je, da potrebujemo digitalizacijo, tehnološki preboj, napredek, razvoj in delovna mesta z dodano vrednostjo. "A ne na način nehigienskega pajdaštva z lobisti tujih korporacij," je dejala. Andrijanič je sicer dopoldne na zaslišanju pred odborom za notranjo politiko zanikal, da bi kdaj lobiral za svojega dosedanjega delodajalca.

STA; M. K.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava