kultura

V Kostanjevici na Krki predstavitev skulptur Forma vive 2021

31.7.2021 | 13:10 | M. K.

Péter Gálhidy pri delu (vse fotografije: arhiv GBJ)

Mirko Bratuša pri delu

Detajl skulpture Pétera Gálhidy

Skultura Miroslava Šuteja 1972

Detajl skulpture Mirka Bratuše

Kostanjevica na Krki - V parku Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki se bo s predstavitvijo letos izdelanih skulptur drevi ob 20. uri končal 29. bienalni Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva 2021. Kostanjeviška galerija, ki letos obeležuje 60-letnico te prireditve, je gostila kiparja Mirka Bratuša in njegovega madžarskega kolega Petra Galhidyja.

Poleg njunih skulptur bodo predstavili tudi v okviru letošnje Forma vive restavrirano prostorsko skulpturo Brez naslova, ki jo je kot udeleženec tega simpozija leta 1972 izdelal hrvaški umetnik Miroslav Šutej (1936-2005), je povedal direktor Galerije Božidarja Jakca Goran Milovanović.

Oba letošnja gosta oziroma kiparja sta sicer pedagoga. Leta 1963 rojeni Bratuša poučuje na oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani, 47-letni Galhidy pa kiparstvo poučuje na madžarski umetnostni univerzi.

Bratuša je izdelal skulpturi, ki se navezujeta na legendo o ustanovitvi kostanjeviškega samostana, in so ju umestili v niši baročnega pročelja nekdanje samostanske cerkve.

Gre za figuri dveh ključnih ustanoviteljev samostana, vojvode Bernarda Spanheima in izročilnega divjega moža, ki sta ustvarjeni v za avtorja značilno groteskni maniri. S svojo humorno pojavnostjo kipa namigujeta na tanko mejo med mitologijo in zgodovino in izpostavljata ljudsko potrebo po ustvarjanju zgodb.

Kompozitna skulptura, ki jo je zasnoval in izdelal Galhidy, pa monumentalno povzema oblike travnih bilk. Galhidy namreč pri svojem umetniškem delu pogosto sledi amorfnim oblikam rastlin, ki odražajo njegovo iskanje vezi med naravnimi habitati in antropogenimi strukturami. Njegova skulptura se navezuje na podeželsko okolje doline Krke in izkazuje "senzibilnost do naravnih habitatov in okoljskih izzivov moderne dobe", je pojasnil direktor.

Ob 60-letnici kostanjeviške Forma vive so najprej v začetku julija odprli dokumentarno razstavo Re/forma viva, takoj zatem pa so gostili hrvaške, estonske in slovenske študente, ki so si za nalogo med drugim zadali tridimenzionalno dokumentiranje njenih izbranih skulptur, je še povedal Milovanović.

Po podatkih kostanjeviške galerije je ta v 60 letih obstoja simpozija gostila 135 kiparjev, tolikšno pa je tu tudi uradno število v njenem okviru ustvarjenih monumentalnih skulptur.

Kostanjeviška Forma viva je leta 1961 nastala na pobudo Jakoba Savinška in Janeza Lenassija, kiparjev, ki sta po vzoru kiparske prireditve v St. Margarethnu na avstrijskem Gradiščanskem leta 1959 podobno obliko predlagala še za Slovenijo. Plod dolgoletnih kiparskih srečanj je več kot 100 lesenih skulptur, ki so postavljene po tem dolenjskem mestu in v njegovi okolici. Največ jih stoji v galerijskem parku ob kostanjeviškem gradu oziroma na vrtovih nekdanjega samostana, kjer od leta 1974 domuje Galerija Božidarja Jakca.

Forma viva je sestavni del kostanjeviškega galerijskega dela. Leta 1988 se je organizacija prireditve za deset let ustavila, od leta 1998, ko so jo obudili, pa jo prirejajo bienalno. Gre za najstarejši še vedno delujoči kiparski simpozij na svetu.

‹ nazaj