Lepota po slovensko s pridihom Karlovška

2.9.2021 | 10:00

Julija in Katarina Karlovšek (v sredini) s staršema na razstavi.

Julija in Katarina Karlovšek (v sredini) s staršema na razstavi.

Katarina Karlovšek

Katarina Karlovšek

Julija Karlovšek

Julija Karlovšek

Šmarjeta, Celje - Da so v Šmarjeti ponosni na slavnega rojaka Jožeta Karlovška (1900–1963), raziskovalca in strokovnjaka za ornamentiko in slovensko stavbno dediščino, raziskovalca ljudske umetnosti, glasbenika in slikarja, zelo veseli tudi njegove sorodnike.

Letos je lastnik Karlovškovo rojstno hišo – zdaj Dvorec Gregorčič – temeljito obnovil ter v njej uredil sodoben hotel in restavracijo, umetnikovi čudoviti ornamenti pa krasijo notranjost obnovljene zgradbe. Na fasadi je ostal njegov bronasti doprsni kip. Šmarješka občina je osrednji trg v Šmarjeti razglasila za Karlovškov trg.

A tudi sami sorodniki umetnika ves ta čas ne stojijo križem rok. Tako je njegova vnukinja Katarina Karlovšek že pred tremi leti zasnovala kolekcijo Slovenski ornament Jože Karlovšek, ki danes ponuja več kot 60 različnih izdelkov za poslovna, protokolarna in spominska darila. S kolekcijo nadaljujejo njegovo delo in ohranjajo bogato kulturno dediščino slovenskega ornamenta.

Prejšnji teden je Katarina skupaj s sestro Julijo Karlovšek v Likovni galeriji v Celju predstavila razstavo omenjene kolekcije z naslovom Lepota po slovensko, Julija pa je prispevala na ogled likovna dela.

Julija je ljubiteljska slikarka, ki živi in ustvarja v Švici, kjer se redno udeležuje slikarskih delavnic, slovenskemu občinstvu pa se tokrat predstavlja z likovnimi deli, nastalimi v zadnjem obdobju. Veliko navdiha za slikanje najde v slovenskih ornamentih, ki jih rada interpretira na sodoben način, prvenstveno pa jih poišče v zbirkah ornamentov svojega pokojnega dedka. Slika v akrilu na platno, rada pa se poigra še s kakimi drugimi dodatki, kot so: strukturna masa, mavec in zlati lističi.

Kot pravi umetnica Julija Karlovšek, so njene slike namenjene ne le polepšanju domov, ampak prispevajo tudi k pozitivni energetski terapiji.

L. Markelj, foto: osebni arhiv

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava