Ivan Eržen: Obvezno cepljenje bi sprožilo upor

4.9.2021 | 13:00

Ivan Eržen

Epidemiolog Ivan Eržen je nekdanji direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Vodil ga je med letoma 2013 in 2018, kratek čas pa tudi med lanskim prvim valom epidemije. Oditi je moral, ko je javno podvomil v smiselnost obveznega razkuževanja skupnih prostorov večstanovanjskih stavb in omejitve gibanja na občine. Prevzel je vodenje centra za javno zdravje in se umaknil iz javnosti.

Tako v tiskani kot tudi digitalni izdaji časopisa Novice Svet24 Plus si lahko preberete obsežen intervju z njim.

Ste cepljeni?

Sem. Kmalu bom moral iti še po tretji odmerek.

Zakaj ste se cepili?

V 40 letih dela na področju preventive spoznaš, kako lahko obvladujemo nalezljive in druge bolezni. Cepljenje je ena največjih pridobitev 20. stoletja. V primerjavi z zdravili je reakcij in škodljivih posledic pri cepivih zanemarljivo malo. Tudi v teh primerih je težko ugotoviti, ali so zanje kriva cepiva. Posebna komisija, ki pri nas preučuje neželene učinke, največkrat ugotovi, da so razlogi drugje. V primeru, ko takih razlogov ne najdejo, pa se šteje, da so posledice lahko povezane s cepljenjem. V takih primerih dobijo oškodovanci tudi odškodnino od države.

Kako nam trenutno kaže pri epidemiji?

Ne bi trdil, da smo pred velikanskim izbruhom covida. Če primerjamo naše podatke s francoskimi in britanskimi, imamo relativno gledano še vedno bistveno manj okužb na sto tisoč prebivalcev. Čeprav ne smemo biti zadovoljni s stopnjo precepljenosti, še zlasti pri starejših, se bolezen ne bo širila tako kot lani. Zmanjkuje namreč ljudi, ki bi se lahko okužili. Velik del prebivalstva je cepljenega. Tu so še tisti, ki so tiho preboleli covid, zaradi česar niso nevarni za širjenje okužb. Upam, da bomo dvomljivce uspeli prepričati v cepljenje. Prav je, da se končno pri sprejemanju ukrepov največji poudarek daje temu, koliko ljudi je v bolnišnicah, še posebej na intenzivnih oddelkih.

Ste za obvezno cepljenje?

Ne. Takšen ukrep za današnji čas ni več primeren. Ljudi moramo prepričati, da se bodo zavestno odločili za to. To je samo eno od cepljenj, ob gripi in drugih. Razumeti morajo, da jim cepljenje koristi. Z obveznim cepljenjem bi sprožili res velik upor ljudi. Tudi tistih, ki bi se bili zdaj mogoče pripravljeni cepiti. Nasprotujem tudi obveznemu cepljenju za študente in učitelje, kot ga imajo recimo v ZDA in Italiji. Vsak mora razumeti, zakaj se je za to odločil. Tudi pediater mora znati staršem razložiti, zakaj je cepljenje izjemno koristno.  Zmerjanje ali obsojanje tistih, ki se niso cepili, absolutno ni prava pot. Pri nas se ne obnese nič, kar se dela na silo. Gre za ljudi, ki niso dobili pravih informacij, zato toliko poudarjam pomen komunikacije.

Zakaj so starejši od 60 let slabo precepljeni? Še vedno jih je le 68 odstotkov, v Italiji pa več kot 90.

Tudi v severnih državah, v Nemčiji ali na Portugalskem je odstotek zelo visok. Tam imajo anticepilne akcije slabši odziv. To pripisujem slabi komunikaciji oblasti pri nas, zaradi česar ljudje njene pozive že po inerciji zavračajo. Vire informacij raje najdejo v družbenih omrežjih. Drugod je manj teh razprav. Jasno je, da se ljudje ne cepijo, ker bi želeli ščititi druge, ampak sebe. Od njih ni smiselno pričakovati, da se bodo šli cepit zaradi solidarnosti.

Je testiranje prava pot v boju proti epidemiji? Se lahko ob vseh slabih izkušnjah s hitrimi testi zanašamo nanje?

Težava hitrih testov je, da virusa ne odkrijejo, ko je količina še sorazmerno majhna. Lahko se zgodi, da ga ob začetku bolezni še ne bodo zaznali, čez nekaj dni pa. Zdaj hitri test velja dva dni, če ga plačamo sami, in teden dni, če ga plača država.

Je to logično? Kako virus ve, kdo je plačal test?

(smeh) To je dodaten ukrep, ki ga ne razumem. Tudi dva dni je preveč, ker se lahko oseba okuži že naslednji dan po testu. Ne vem pa, koliko hitrih testov je bilo pozitivnih, zaradi česar so bili ljudje napoteni na PCR teste. Med Slovenijo in drugimi državami je ena pomembna razlika. Drugje so poenotili režim testov, zato je delež pozitivnih PCR testov sorazmerno nizek. V Sloveniji je visok, ker vse ljudi prej že testiramo s hitrimi testi. Te podatke je vedno treba upoštevati pri analizah.

Eržen v preostanku intervjuja med drugim spregovori še o razpletu epidemije, zapiranju družbe, odnosu Bojane Beović z nekdanjim ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem ter utišanju stroke. Preberete si ga lahko v današnji izdaji časopisa Novice Svet24 Plus ali na Trafiki 24 v digitalni obliki.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava