Na Lanšprežu obeležili 300-letnico rojstva Petra Pavla Glavarja

12.9.2021 | 10:50

Antonu Koželju in Vladu Pušniku je predsednik Čebelarske zveze Slovenija Boštjan Noč podelil nagrado Petra Pavla Glavarja za življenjsko delo.

Antonu Koželju in Vladu Pušniku je predsednik Čebelarske zveze Slovenija Boštjan Noč podelil nagrado Petra Pavla Glavarja za življenjsko delo.

V kapeli na Lanšprežu so na ogled postavili razstavo Lanšprež - zibelka čebelarstva na Dolenjskem. 

V kapeli na Lanšprežu so na ogled postavili razstavo Lanšprež - zibelka čebelarstva na Dolenjskem. 

Lanšprež - Letos mineva 300 let od rojstva Petra Pavla Glavarja, ki je bil gospodarstvenik, čebelar, sadjar, duhovnik, človek z velikim posluhom za potrebe ljudi. Regijska čebelarska zveza, ki se po njem imenuje, je ob tej priložnosti včeraj na Lanprežu, kjer je Glavar deloval in je tudi pokopan, pripravila slovesnost, s katero so obeležili jubilej.

Na Lanšprežu so okoli 15. ure najprej pozdravili pohodnike, ki so se v petek podali na 77 km dolg pohod po poteh Petra Pavla Glavarja. Krenili so iz Komende, kjer se je Glavar rodil in odraščal. Med pohodniki je bil tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenija Boštjan Noč, ki je dejal, da je bila to kar zahtevna preizkušnja, ob tem pa je tudi poudaril, da je imel pohod dobrodelno noto. V sodelovanju z Zvezo paraplegikov Slovenije so zbirali sredstva za podporo čebelarjem na invalidskih vozičkih. »Človek zmore več, kot je dejansko sposoben. To je dokazalo 33 ljudi, ki so v celoti prehodili pot. Če glava hoče, telo zmore,« je ob prihodu na Lanšprež povedal Noč.

Mnogi pohodniki so se na Lanšprežu udeležili sv. maše, ki jo je vodil prelat Jožef Lap, nato pa je sledilo posvečenje obnovljenega Glavarjevega visokodebelnega sadovnjaka in odprtje razstave z naslovom Lanšprež – zibelka čebelarstva na Dolenjskem. »Razstava predstavlja zgodovinski razvoj Lanšpreža, od njegovih začetkov do danes. Predstavljamo tudi življenje in delo Petra Pavla Glavarja ter njegov prispevek k razvoju čebelarstva na Slovenskem. Poudarek smo dali tudi na 40-letni obnovi kapele sv. Jožefa, poskušali smo predstaviti tudi nekaj pomembnih dolenjskih čebelarjev, ki so dali svoj prispevek skozi zgodovino, na koncu zaključujemo s pogledom v prihodnost, kako bi Lanšprež veljalo razvijati v prihodnosti,« je dejal mag. Dušan Štepec z novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Razstavo sta pripravila skupaj s kolegico Judito Podgornik Zaletelj.

Na koncu prireditve so podelili tudi Glavarjeva odličja. Čebelarska zveza Slovenije pa je ob tem podelila še nagrado Petra Pavla Glavarja za življenjsko delo. »Eno dobi predsednik Regijske čebelarske zveze Petra Pavla Glavarja Anton Koželj, ki skrbno prizadeva ohraniti zapuščino Petra Pavla Glavarja na Lanšprežu, drugi pa Vlado Pušnik za življenjsko delo na področju apiterapije. Ta priznanja Čebelarska zveza Slovenije podeljuje zelo redko. V mojem mandatu smo jih podelili le tri,« je povedal Noč.

Velikan slovenskega čebelarstva

Peter Pavel Glavar je bil bil velikan slovenskega čebelarstva. Ko se je iz Komende leta 1766 preselil na Lanšprež pri Mirni, je obnovil razpadajoči lovski dvorec grofa Alojza Adolfa Auersperga. Tam zdaj stoji samo še kapela sv. Jožefa.

Kot gospodarstvenik je bil zelo napreden. Tisti čas je bil edini, ki je v Mirnsko dolino prinesel napredek. Zaslužen je, da je Dolenjska spoznala zidan kozolec, prvi je pripeljal mlatilnico na parni stroj, postavil mlin na Temenici, opekarno na Bistrici pri Šentrupertu. Na posestvu je uredil sadovnjak s 600 sadnimi drevesi, vinograd, gojil murve za sviloprejstvo, poskrbel je za cesto od Mirne do svoje graščine na Lanšprežu. Kot vešč čebelar je imel na posestvu in okolici  skupno 500 panjev. »Ko je prišel, je tej dolini vdahnil življenje,« je poudaril predsednik Regijske čebelarske zveze Petra Pavla Glavarja Anton Koželj in dodal, da je bil Glavar eden ključnih mož slovenskega čebelarstva. Med drugim je leta 1781 na Lanšprežu ustanovil prvo čebelarsko šolo v Sloveniji in sam poučeval teorijo in prakso.

Besedilo in fotografije: R. N.

Galerija

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava