Karantena in pouk na daljavo - Leto bo kot švicarski sir

10.10.2021 | 18:30

Dijaki 1. c oddelka Gimnazije Brežice imajo hibridni pouk. (foto: arhiv šole)

Brežice - Ravnatelji po novem ne izdajajo več karantenskih odločb, odrejajo pa pouk na daljavo, pri čemer tega po šolah različno organizirajo

V minulem šolskem letu so morali tako o karanteni kot o pouku na daljavo odločati ravnatelji, z letošnjim šolskim letom pa ravnatelji v osnovnih in srednjih šolah ne izdajajo več karantenskih odločb. Po novem učencem in dijakom karanteno odreja NIJZ, ravnatelji pa NIJZ sporočajo podatke o rizičnih stikih in odrejajo pouk na daljavo. Pri tem pa prihaja med šolami do kar precejšnjih razlik – nekatere obravnavajo vse učence enako, nekatere pa jih ločujejo na necepljene ter cepljene in prebolele.

Medtem ko na nekaterih šolah vsem, ki so bili v razredu z okuženim, odredijo pouk na daljavo, nekatere šole uporabljajo hibridni model, po katerem za cepljene in tiste učence in dijake, ki so covid preboleli, organizirajo pouk v šoli, necepljeni pa pouk spremljajo na daljavo po videopovezavi.

HIBRIDNI MODEL

Uroš Škof

»Že v začetku letošnjega šolskega leta smo se po pogovoru s starši in tudi dijaki odločili, da bodo skušali, kolikor se bo le dalo, pouk izvajati v šoli,« pravi Uroš Škof, ravnatelj Gimnazije Brežice, kjer so se odločili za hibridni model, če je v kakšnem oddelku potrjena okužba s koronavirusom in NIJZ odredi karanteno. Za tiste, ki so v karanteni in ki ne izkazujejo nobenih takšnih simptomov, da ne bi mogli slediti pouku, oziroma za katere ocenijo, da so zdravi, organizirajo pouk na daljavo, za tiste, ki jih je NIJZ vključil med izjeme, to je za prebolevnike in cepljene, pa pouk poteka v razredu.

»Učitelj ima istočasno dijake na daljavo in tudi v razredu,« pravi Škof. Za takšen način so se odločili tudi zato, ker imajo na šoli, ki jo letos obiskuje 400 dijakov, v večini oddelkov večje število dijakov, ki so bodisi prebolevniki bodisi so cepljeni. V četrtih letnikih, kjer so imeli že nekaj karanten, je okoli 80 odstotkov dijakov precepljenih ali prebolevnikov. »Ker je to zelo velik odstotek, se nam ni zdelo smiselno, da bi vsi dijaki imeli šolo na daljavo,« pravi. V nižjih letnikih, kjer imajo sedaj en prvi letnik v karanteni, je približno polovica dijakov, ki morajo biti v karanteni, 50 odstotkov pa je prebolevnikov in cepljenih. Zelo velik odstotek prebolelih in cepljenih, in sicer preko 90 odstoten, imajo tudi v štirih oddelkih športne gimnazije, že cepljenih pa imajo na šoli tudi 85 odstotkov od skupno 35 učiteljev.

Ob prednosti, da ni treba biti vsem učencem doma in spet imeti pouk na daljavo, vidijo največjo težavo izvajanja hibridnega modela v tehnični opremljenosti šole. »Nimamo učilnice, ki bi bila najbolje opremljena v smislu, da bi lahko hibridni model zelo kvalitetno izvajali. Trudimo se, malo tudi improviziramo,« pravi Škof in dodaja, da pa je to žal edini možni način, da tiste dijake, ki niso v karanteni, ne prikrajšajo za to, da pridejo v šolo. Tudi dijaki, ki niso v karanteni, imajo možnost, da za čas, ko je za njihove sošolce odrejena karantena oziroma ko jim šola organizira pouk na daljavo, ostanejo doma in imajo pouk na daljavo, vendar pa se jih večina odloči, kot pravi Škof, da pridejo v šolo. »To je pogojeno s tem, da so se že v preteklem šolskem letu in še eno šolsko leto nazaj kar nekaj časa šolali na daljavo in si želijo biti v šoli,« pravi Škof in dodaja, da pa je istočasno izvajanje pouka na daljavo in v šoli težje, kot bi bilo, če bi pouk izvajali samo na daljavo ali samo v šoli. »Na hibridni model se nismo pripravili, prišel je kar čez noč. Če bi imeli vsi pouk na daljavo, bi marsikatera težava izvedbe pouka odpadla. Bilo bi veliko lažje,« pravi.

Kako pa so se organizacije pouka lotili na največji kočevski osnovni šoli, OŠ Ob Rinži?

O tem podrobneje v aktualni tiskani številki Dolenjskega lista.

Mojca Leskovšek-Svete

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava