Dobrnič 2021: Ženske drugače rešujejo napetosti. Katere sile bodo prevladale?

11.10.2021 | 12:00

V Dobrniču se je včeraj zbralo okoli 500 ljudi.

Dr. Zdenka Čebašek Travnik

Dobrnič - Tradicionalna prireditev v spomin na 1. kongres Slovenske protifašistične ženske zveze je včeraj v Dobrnič kljub slabemu vremenu pritegnila okoli 500 ljudi, kar pa je precej manj kot prejšnja leta, ko so organizatorji našteli tudi okoli tri tisoč obiskovalcev. Slavnostna govornica je bila nekdanja varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik, ki je poudarila zgodovinski pomen kongresa in se dotaknila tudi današnjega položaja žensk v družbi.

V Dobrniču se vsako leto s spominsko slovesnostjo, ki velja za najštevilčnejši letni zbor slovenskih žensk, spominjajo prvega kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze, ki je v kraju potekal med 16. in 17. oktobrom leta 1943, na njem pa se je zbralo 180 delegatk. »To ni bila klasična ženska organizacija, ki bi se borila za 'ženske zahteve', temveč je vzniknila iz potrebe, da se ženske enakopravno vključijo v narodnoosvobodilni boj. Organizacija je nastala z direktivo Osvobodilne fronte in z namenom prebujati zavest žensk o potrebnem sodelovanju v političnem življenju in prebuditi njihove speče sile. Takrat še ni bilo govora o pravicah žensk, kot jih poznamo danes, zelo jasno pa je bilo, da brez aktivnega sodelovanja žensk v vseh oblikah boja proti okupatorju ni mogoče dobiti vojne,« je poudarila Čebašek Travnikova.

Da brez aktivnega sodelovanja žensk ne bo mogoče ustvariti napredka v osamosvojeni Slovenije, se je po besedah slavnostne govornice zavedal tudi nekdanji predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, ki je leta 1992 podpisal odlok o ustanovitvi Urada za žensko politiko kot samostojni strokovni službi vlade. Vse resolucije in zakoni pa v tridesetih letih niso privedli do tega, da bi ženska vodila državni zbor, je poudarila Čebašek Travnikova. »Predstavniška demokracija, v kateri ni žensk, ni prava demokracija, ali vsaj ni dokončna demokracija, je leta 1998 zapisala Milica Antić Gaber, ki ugotavlja, da više kot se premikamo na lestvici odločanja, moči in ugleda, manjša je zastopanost žensk. Te njene besede se zdijo preroške tudi več kot dvajset let kasneje. V sedanji slovenski vladi sta le dve ženski,« je nadaljevala.

Danes se po njenih besedah pogosto omenja borbo ali vojno proti koronavirusu, ki nas omejuje. »Jasno je, da tokratnega boja proti virusu brez aktivnega sodelovanja žensk ne moremo dobiti, tako kot brez žensk nismo mogli zmagati v borbi proti fašizmu,« izpostavlja Čebašek Travnikova, ki se je ob tem dotaknila tudi nedavnih protestov v Sloveniji, ki so po njenem mnenju vsaj deloma posledica premalo premišljenih odločitev vlade.

Verjame, da ženske ne želijo sodelovati v nobenem nasilju. »Nastale napetosti v družbi smo pripravljene reševati na konstruktiven način. Od tega, ali bomo znali spodbuditi ženske, da aktivno sodelujejo v bolj spoštljivem in konstruktivnem ustvarjanju naše prihodnosti, bo odvisno, katere sile bodo prevladale v slovenski politiki,« je prepričana.

Svoj govor je zaključila s spodbudnimi besedami. »Tako kot leta 1943 je tudi danes potreben pogum za spremembe, ki jih želimo uresničiti. Postanimo del teh sprememb vsak v svojem okolju in združimo svoje moči za skupno dobro,« je še poudarila.

Mladi imajo veliko več problemov

Zbrane je nagovorila tudi predsednica Društva Dobrnič Vera Klopčič, ki je dejala, da se vsako leto spominjamo na delegatke, ki so imele vizijo in so se zbrale, da bi nekaj naredile za dobrobit vseh. »Sporočilo kongresa je bilo svoboda, neodvisnost, spoštovanje, samospoštovanje, odprava sovražnosti. Želim, da bi to sporočilo doseglo tudi tiste iz različnih političnih družin, iz različnih okolij, ki niso danes z nami. Da bi skupaj spodbujali rast pravičnosti in blaginje za vse.«

Izjave številnih udeleženk nedeljskega praznovanja so si o današnjem položaju žensk v družbi zelo podobne. »Pred tremi desetletji, ko sem bila še v službi, smo imeli večjo socialno varnost, zdaj imajo mladi veliko več problemov, da dobijo trajno zaposlitev. Mislim, da jim je zdaj težje,« meni Dragica iz Ljubljane. Epidemija koronavirusa je razmere na vseh področjih še poslabšala in čeprav nismo sredi vojne vihre, smo zaradi političnih odločitev precej razdeljeni, meni Terezija iz Hrastnika, ki opozarja na slabo komunikacijo oblasti z ljudstvom.

Tradicionalni pohod

Kulturno-umetniško društvo Dobrnič tudi letos organiziralo tradicionalni pohod po kraku Evropske pešpoti E7, imenovanem Pot Mare Rupena, iz Dolenjskih Toplic so pohodniki prehodili 22 kilometrov, iz Žužemberka pa 12. »Zaradi slabega vremena nas je iz žužemberškega trga krenilo le sedem. Pot je lepo označena, na Liscu nas je tamkajšnje društvo vinogradnikov tudi lepo pogostilo z golažem in kuhanim vinom. Bilo nas je malo pohodnikov, a je bilo tudi letos prijetno,« je povedal Andrej Murn.

Besedilo in fotografije: R. N.

Galerija

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava