dolenjska

90-letna izgnanka Marija je veliko pretrpela, zato je še tako čila

18.10.2021 | 14:30 | Besedilo in foto: L. Markelj

Slavljenka, 90-letna Marija Turk, s štirimi od petih sinov.

Polhovica pri Šentjerneju - Nedavno je 90. rojstni dan v krogu svojih bližnjih praznovala Marija Turk iz Polhovice v šentjernejski občini. Res je, da ta leta dandanes dočaka marsikdo, a morda že bolan in priklenjen na posteljo ali dementen. Marija je drugačna: še vedno zelo čila in pri močeh, pa tudi bistrega uma in odličnega spomina.

Kot pravi tudi sama, je to verjetno zato, ker je imela težko življenje, ker je vedno trdo delala ter marsikaj prestala in pretrpela, vse to pa jo je le utrdilo. Bila je namreč tudi izgnanka med drugo svetovno vojno, in to kar dobra tri leta in pol.

Marija se je rodila v kmečki družini v vasi Drušče pri Tržišču na mogočni kmetiji. Že tako trdo kmečko življenje je zmotila vojna vihra in mejno območje med dvema okupatorjema, Italijo in Nemčijo, je doletelo izgnanstvo. Ljudje so morali zapustiti svoje domove, bili so izgnani, med njimi tudi Jermančičevi, kot se je Marija pisala nekoč.

Kdo bi verjel, da Marija praznuje že 90 let?

Spominja se, da je bilo to 29. novembra 1941. Oditi je morala cela njihova družina: oba starša, oba brata ter Marija s sestro. Že teden dni prej so jih prišli popisat, pobrali so jim živino, sami so se morali pripraviti. Vzeli so le najnujnejše. »Bilo je res hudo, nismo vedeli, kaj bo z nami, kam gremo, kaj nas čaka in ali se še kdaj vrnemo. Bila sem desetletna deklica,« pripoveduje Marija.

Najprej so jih z vlakom odpeljali v Brestanico, na grad Rajhenburg, ki je bil leta 1941 eno največjih zbirnih taborišč v Evropi; skozenj je šlo na trnovo pot izgnanstva okoli 45.000 Slovencev, od tam pa v razna manjša mesta v Nemčiji, kamor so jih odpeljali živinski vagoni. Tako se je zgodilo tudi z Marijino družino.

Kje vse so bili, kaj so počeli, kaj je doletelo Marijo, kako je izgleda prihod domov leta 1945 v požgano rojstno vas ter kako si je kasneje uredila življenje, da jo danes razveseljuje pet sinov in že 14 vnukov ter pet pravnukov, si preberite več v aktualni tiskani številki Dolenjskega lista.

‹ nazaj