Kakovost zraka v Novem mestu - Letos nad mejo le dvakrat

20.10.2021 | 08:15

Arso zadnja leta opaža trend upadanja ravni delcev PM10 na vseh merilnih  mestih po Sloveniji. Sicer pa delci PM10 niso problem le v mestih,  ampak zaradi (nepravilnega) kurjenja nekakovostnih drv tudi na  podeželju. (Marjan Grah, arhiv DL)

Arso zadnja leta opaža trend upadanja ravni delcev PM10 na vseh merilnih mestih po Sloveniji. Sicer pa delci PM10 niso problem le v mestih, ampak zaradi (nepravilnega) kurjenja nekakovostnih drv tudi na podeželju. (Marjan Grah, arhiv DL)

Novo mesto - Obremenjenost zraka s prašnimi delci PM10 se v zadnjih letih v Novem mestu izboljšuje – Strožje smernice Svetovne zdravstvene organizacije čakajo na odziv politike – Suha drva in sodobne peči

Onesnaženost zraka s trdimi delci ima lahko pomemben vpliv na zdravje ljudi. Povišane vrednosti se pojavljajo predvsem pozimi, ko se prometu, ki je pomemben vir onesnaženosti, priključijo še drugi – individualna kurišča in neugodni klimatski pogoji, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Podatki Agencije za okolje (Arso) kažejo, da se obremenjenost zraka s temi prašnimi delci, manjšimi od deset mikronov (PM10), v Novem mestu zadnja leta izboljšuje.

»Glede na velikost delce klasificiramo v grobe delce (PM10) z aerodinamskim premerom od 2,5 µm do 10 µm, fine delce (PM2,5) in ultrafine delce (UFP) ali nanodelce (NP), manjše od 0,1 µm. PM2,5 in UFP lahko prehajajo preko pljučnih alveolov in vstopijo v krvni obtok in tako povzročijo različne zdravstvene učinke. Čim manjši so delci po velikosti, tem bolj je škodljiv njihov učinek na zdravje,« pojasnjujejo na NIJZ in dodajajo, da so bili v zadnjih desetletjih dodobra raziskani različni učinki teh drobnih delcev v zraku na dihala in srčno-žilni sistem. »Nedavno so v epidemioloških raziskavah dokazali tudi povezanost med onesnaževali zunanjega zraka in boleznimi centralnega živčnega sistema. Povezanost je bila nakazana tudi pri dolgotrajni izpostavljenosti onesnaževalom zunanjega zraka ter inzulinsko odpornostjo in sladkorno boleznijo tipa 2, tako pri odraslih kot pri otrocih,« še poudarjajo na NIJZ.

»Zadnja leta opažamo trend upadanja ravni delcev PM10 na vseh merilnih mestih po Sloveniji,« pravijo na Arsu. V Sloveniji najvišja dopustna dnevna koncentracija delcev PM10 znaša 50 mikrogramov na kubični meter in ne sme biti presežena več kot 35-krat v letu. Leta 2010 je bila mejna dnevna koncentracija v Novem mestu presežena 60-krat, leto kasneje skoraj 70-krat. V naslednjih letih je naprava, ki jo je Arso namestil na Žibertovem hribu, zaznala upad števila dnevnih preseganj mejne koncentracije; leta 2014 je prvič padlo pod dopustno mejo, v zadnjih treh letih pa je trend upadanja še bolj izrazit – letos je bila meja presežena le dvakrat, in sicer februarja in junija.

»Kakovost zraka se v zadnjih letih bistveno izboljšuje, kar je privedlo do ugodnega položaja, ko v letu 2020 praktično na nobenem območju mejne koncentracije ne presegamo več kot 35 dni na leto. Do izboljšanja stanja je prišlo, ker so država, lokalne skupnosti, različni zasebni in javni subjekti ter gospodinjstva in prebivalci skupaj uspešno izvajali ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka na dveh ključnih področjih, to je ogrevanje stavb in prehod k trajnostni mobilnosti. Izpostaviti je potrebno tudi znatne spodbude države in izobraževanja prebivalcev s področja kakovosti zraka. Država se zaveda, da je kljub izboljšanju kakovosti zraka potrebno ukrepe izvajati še naprej, zato je pripravljen operativni program ohranjanja kakovosti zunanjega zraka, ki bo kmalu sprejet na vladi in se bo izvajal na območju celotne Slovenije,« še dodajajo na Arsu.

Na novomeški občini menijo, da je izboljšanje kakovosti zraka tudi posledica upada industrijske proizvodnje v Evropi zaradi epidemije koronavirusa. »Potrebno je tudi opozoriti, da je velik del onesnaženja zraka v Novem mestu posledica tako imenovanega »long-range« transporta onesnažil, ki prihajajo k nam tudi iz drugih evropskih držav. Stanje kakovosti zraka na območju Mestne občine Novo mesto je tako vezano na dogajanje tudi v tujini, pri nas pa nanj poleg long-range onesnažil vplivajo predvsem zastarele male kurilne naprave in promet,« še dodajajo na MO Novo mesto.

STROŽJE SMERNICE SZO

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je nedavno po več kot petnajstih letih sprejela nove, precej strožje smernice in priporočila za kakovost zraka, iz katerih sledi, da imajo ti drobni delci, ki onesnažujejo zrak, škodljiv vpliv na zdravje ljudi že pri nižjih koncentracijah, kot so predpisane v obstoječi zakonodaji. SZO je zato znižala mejne vrednosti za snovi, ki po strokovnih ocenah ob stalni čezmerni izpostavljenosti pomenijo največje tveganje za zdravje ljudi, to je za prašne delce PM10 in PM2,5, dušikov in žveplov dioksid (NO2 in SO2) ter za ogljikov monoksid (CO). Za delce PM10 nova priporočena vrednost na dan znaša 45 mikrogramov na kubični meter.

Strožja merila SZO niso presenetila direktorja Inštituta za zdravje in okolje Tomaža Gorenca. »Smernice pozdravljam, saj je veljavna zakonodaja rezultat zastarelega političnega kompromisa, ki ne odraža najnovejših znanstvenih izsledkov, ki jih upoštevajo objavljene smernice SZO. Javno zdravje in pravica do čistega okolja ne smeta biti predmeta političnih dogovorov, temveč je treba zakonodajo snovati na znanstvenih dokazih,« poudarja Gorenc in dodaja, da je zdaj na vrsti politika, da se odloči, kako bo ta priporočila upoštevala. »Upam, da bodo odločevalci priporočila jemali resno ter jih pomagali vključiti v nacionalno in evropsko zakonodajo s sprejetim evropskim načrtom Zero Pollution Action Plan.«

Tudi na novomeški občini nove smernice SZO pozdravljajo, saj se zavedajo pomena kakovosti zraka za zdravo življenjsko okolje. »Nove smernice bodo v pomoč tudi pri našem delu in prizadevanju za izboljšanje zraka, saj bomo na ta način lahko dobili še dodatno podporo pri naših aktivnostih. S stanjem zraka namreč danes ne smemo biti zadovoljni, ampak si moramo prizadevati k stalnemu izboljšanju,« poudarjajo. Ob tem dodajajo, da izvajajo vrsto aktivnosti, ki neposredno obravnavajo izboljšanje kakovosti zraka – od razvoja trajnostne mobilnosti in elektromobilnosti do opozarjanja na problematiko malih kurilnih naprav na biomaso. »V letošnjem letu smo izvedli tudi akcijo Skupaj izboljšajmo kakovost zraka, ki ga dihamo, v kateri smo ozaveščali predvsem o pravilnem kurjenju lesnih goriv, akcija pa je bila nacionalno prepoznavna in med občani odlično sprejeta,« so sporočili z MO Novo mesto.

SUHA DRVA IN SODOBNE PEČI

Strokovnjaki opozarjajo, da je že vrsto let kurjenje v neučinkovitih kurilnih napravah v gospodinjstvih glavni vir onesnaženja z delci v zimskem času. Najbolj onesnažujejo zastarele kurilne naprave na les, še posebej, če se v njih kuri premalo suha drva. Rešitev problema je torej njihova zamenjava s sodobnimi in učinkovitimi kotli ter uporaba kakovostnih lesnih goriv, pri katerih je najpomembnejša nizka vsebnost vlage.

Sveža drva s preveliko vsebnostjo vode se od dovolj suhih ne razlikujejo le po vplivu na količino prašnih delcev, oddanih v ozračje, ampak tudi po energetskem izkoristku oziroma gorilni moči. Izgube pri svežih drveh znašajo 41 odstotkov, pri pravilno sušenih drveh z 20-odstotno vsebnostjo vlage pa le sedem odstotkov. Pri kurjenju z vlažnim lesom je poraba drv lahko tudi dvakrat večja in dvakrat večji je tudi izpust delcev v zrak.

Prispevek je iz aktualnega tiskanega Dolenjskega lista. Jutri vas bo pri prodajalcih časopisa in v poštnih nabiralnikih čakala nova, letošnja že 42. številka!

Rok Nose

Komentarji (1)

21.10.2021Ocenimestnik 
Mja, naj postavijo merilno mesto še na Drski, kjer se pozimi zunaj ne da dihat normalno, brez da bi te vse peklo... kriminal.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava