Kostanjevica o zaščiti pred poplavami - Bo 6,7 milijona evrov šlo drugam?

24.10.2021 | 17:10

Živahna razprava v galeriji o zaščiti Kostanjevice ob Krki pred poplavami (foto: P. P.)

Živahna razprava v galeriji o zaščiti Kostanjevice ob Krki pred poplavami (foto: P. P.)

Kostanjevica na Krki - »Ne boste nas ogradili kot konzervo!« – Turistično društvo ima precej pomislekov, zlasti, da se Kostanjevičanom nekaj vsiljuje, mimo njihove volje

Občina Kostanjevica na Krki in Direkcija Republike Slovenije za vode sta na javni predstavitvi ukrepov za zmanjšanje javne ogroženosti mesta Kostanjevica na Krki v Galeriji Božidarja Jakca predstavili ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti Kostanjevice na Krki. S protipoplavnimi ukrepi na reki Krki bi po besedah župana Občine Kostanjevica na Krki Ladka Petretiča dosegli poleg zaščite premoženja in življenj tudi hitrejši razvoj občine. »Ta obroč ni noben bavbav, morda bo prišel prav vsakih od pet do deset let, da bi zaščitili mesto pred poplavami,« je ob koncu živahne tribune poudaril direktor Direkcije RS za vode dr. Roman Kramer, potem ko je zagotovil, da se je stroka potrudila, da je izdelala najboljše mogoče projektne rešitve.

Idealnih rešitev pa ni. A čas se izteka, pri ukrepih za zaščito Dolenjskih Benetk pred poplavami pravzaprav že krepko zamujajo, so povedali tudi drugi razpravljavci. Projektant Matjaž Udovč je pojasnil, kakšen je hidravlični model, ki so si ga zamislili za rešitev mesta pred poplavami. Ta predvideva pasivne ukrepe, mednje pa spada v manjši meri gradnja fiksnih zidov in nasipov, pretežno pa naj bi z montažnimi zidovi oziroma pregradami preprečili vdor vode do samih objektov. S tem bi obdali Otok, poleg tega so še tri območja, kjer bi zgradili manjše nasipe. Te bi zgradili na območjih, kjer je dovolj prostora in so že zdaj travniki. Na območju Otoka naj ne bi gradili armiranobetonskih zidov, pač pa bi varovali hiše in preostalo imetje meščanov z aluminijastimi montažnimi stenami, ki jih strokovno imenujejo zagatnice. Nivo vode v Krakovskem (pra)gozdu bi se dvignil kvečjemu za poldrugi meter, kar naj bil bilo ugodno za floro. Udovč je še povedal, da so analizirali poplave od leta 1926 in ugotovili, da so v zadnjih letih poplave, ki začenjajo povzročati težave že enkrat letno.

Direktor Direkcije RS za vode dr. Roman Kramer in kostanjeviški župan Ladko Petretič (foto: P. P.)

Direktor Direkcije RS za vode dr. Roman Kramer in kostanjeviški župan Ladko Petretič (foto: P. P.)

Dr. Kramer je izrazil prepričanje, da za zagotovitev služnosti, ki vodarjem pritiče na 15 m rečnih brežin, ne bi smelo biti težav. A Kostanjevičanka z Otoka Jožica Tršar je odločno poudarila, da »mi ne bomo dovolili, da nas boste ogradili kot konzervo. Dvesto let smo imeli poplave in bomo pač še malo potrpeli, če bo potrebno. Ne bomo dali služnosti!« Direktor Kramer je povedal, da so zagotovili denar za ta projekt in je vprašanje, kdaj bo kostanjeviška občina spet prišla na vrsto, če bi se umaknila iz tega projekta.

Predsednica Turističnega društva Kostanjevica Tatjana Petrič, ki na tribuni ni dobila besede, je po njej povedala, da Kostanjevčani vsekakor so za protipoplavno zaščito mesta. »Ampak ta projekt, ki nam je bil danes predstavljen, je bil predstavljen tako, da čutimo, da nam je bil vsiljen, ne pa da je bil narejen z nami. Taka rešitev ni prava za Kostanjevico z vidika turizma, saj po predstavljeni ureditvi nabrežij in nasipih Kostanjevica ne bi bila več Kostanjevica, takšna, kot je danes. Zagotovo so druge rešitve, tudi poglobitev reke. Imamo tudi druge probleme: v južnem delu, na okljuku reke voda zastaja, ogromno je nanosov proda … Poleti smo včasih skakali v Krko z mostu na glavo, zdaj je reka preplitva celo za skoke na noge. Tako se je nivo Krke dvignil, zato ker struga dolga leta ni bila dovolj čiščena. Zagotovo bi morali najti skupno rešitev, ker lokalna skupnost in država smo mi vsi, zato bi morali sodelovati.«

Kostanjeviški župan Ladko Petretič je po končani tribuni poudaril, da se občina ne misli kar tako odpovedati 6,7 milijona evrom, kolikor so za ta projekt zagotovili s pomočjo Razvojne regionalne agencije Posavja in tudi solidarnostjo drugih posavskih občin. Podobno kot Kramer je povedal, da to ni neki bavbav, pač pa gre za rešitev mesta pred stoletnimi poplavami. »Gre za to, da se Otok revitalizira, oživi, da se ta kulturna dediščina ohrani. Nikoli ne bo za vse prav. Moram se zahvaliti vsem posavskim županom, ki so prvi pristopili k temu projektu in odstopili del sredstev, ker so videli, kaj se s Kostanjevico dogaja, sploh po katastrofalnih poplavah leta 2010 in leta 2014. Veliko truda je bilo vloženo na Direktoratu za vode, Ministrstvu za okolje in prostor, da je bil ta projekt sprejet in potrjen tudi na vladi. Narejena je tudi časovnica (zaključek del v letu 2023), kako naprej, če ljudje razmišljajo tudi, da poplavne zaščite ne potrebujejo, pač nimam moči. A nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha, pustimo času čas! Stoodstotno sem prepričan, da bomo to poplavno varnost rešili, kakor koli že, ker ne bomo pustili, da bi 6,7 milijona evrov odteklo kam drugam. To je idejna zasnova. Za izvedbo projekta pa je potrebno še veliko soglasij, na koncu tudi o služnosti, da bi prišli do gradbenega dovoljenja,« je povedal župan, ki je bil v dveh katastrofalnih poplavah tudi sam prizadet, tudi kot podjetnik.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista.

Pavel Perc

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava