Vlada v petek v jugovzhodni Sloveniji - urnik obiska očitno le za posvečene

11.11.2021 | 13:00

Janez Janša z ekipo ministrov naj bi jutri po neuradnih informacijah obiskal jugovzhodno Slovenijo. (Foto: STA)

Janez Janša z ekipo ministrov naj bi jutri po neuradnih informacijah obiskal jugovzhodno Slovenijo. (Foto: STA)

Novo mesto - Vlada v petek načrtuje obisk jugovzhodne Slovenije. Ministrska ekipa in premier se bodo dopoldne predvidoma sešli na delovnem posvetu v Ribnici, obisk pa naj bi sklenili z večerno javno tribuno o regijskem razvoju v Novem mestu. Med osrednjimi temami obiska bodo po pričakovanjih državne prometnice in gradnja južnega oz. dolenjsko-belokranjskega kraka ceste tretje razvojne osi.

Novinarji brez informacij

Do teh in nekaterih drugih podrobnostih vladnega obiska v jugovzhodni Sloveniji, smo se novinarji Dolenjskega lista in Slovenske tiskovne agencije dokopali s pomočjo lokalnih sogovornikov. Do tega trenutka (do četrtka sredi dneva) namreč medijske hiše ostajamo brez uradnih informacij o programu obiska vladnih predstavnikov po naših krajih. Izjema je kabinet ministra za kmetijstvo, ki je program današnjega ministrovega obiska na Dolenjskem in v Beli krajini medijem posredoval včeraj popoldne. Običaj je, da ob takšnih priložnostih, ko vlada ves dan (ali dva) prebije v določeni regiji, že več dni prej sporoči natančen urnik in lokacije postankov in pogovorov. Tokrat ne.

Izvedeli smo tudi, da bo vlada jutrišnji obisk končala zvečer v novomeškem Kulturnem centru Janeza Trdine na srečanju z ''župani, gospodarstveniki in drugimi nosilci lokalnega razvoja.'' Nanj bodo imeli udeleženci vstop z osebnimi vabili. Novinarji vabil (še) nismo dobili!?

Pokolpje, tretja razvojna os, železnica

Župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni je pred vladnim obiskom med regijskimi razvojnimi izzivi glede na velike razlike v razvitosti in dostopnosti do kakovostnih delovnih mest opozoril na pomen nadaljevanja posebnega statusa problemskega področja Pokolpje.

Samo usmerjeni ukrepi pozitivne diskriminacije, kot je po njegovem projekt dokončanja objekta za dom starejših oz. negovalno bolnišnico v Osilnici, pa lahko spremenijo negativne trende na območju ob južni državni meji, ki je že sicer prizadeto z migrantsko problematiko, je menil.

Navedel je tudi potrebe po infrastrukturni enakopravnosti območja, pri čemer po njegovem prednjači projekt južnega kraka ceste tretje razvojne osi med Novim mestom, Metliko in Vinico. Potrebne so tudi prometne izboljšave na tretji a razvojni osi med Ljubljano in Kočevjem ter na dolenjski železnici, je dodal.

Kot regijski trajnostni projekt je nujna pospešitev že začetih procesov umeščanja in nato gradnje ustrezne, dovolj hitre in uporabniku prijazne železniške povezave med Ivančno Gorico, Novim mestom in Metliko, ki bo dvotirna in elektrificirana, je poudaril novomeški župan. Za nadaljnjo razvojno gospodarsko rast pa regija potrebuje izobraževalno in razvojno ustanovo, ki jo predstavlja že načrtovana javna univerza jugovzhodne Slovenije s sedežem v Novem mestu, je še dejal.

Zdravstvo, šolstvo

Kočevski župan Vladimir Prebilič je povedal, da si tudi na Kočevskem prizadevajo za infrastrukturne izboljšave. Želijo si, da bi prišlo do podpisa pisma o nameri za izgradnjo centra za reševanje v primeru žleda in pogodbe za nadaljnji najem objekta Bunker Škrilj. Od vlade bi radi pojasnila glede pomoči pri zagotavljanju zdravnikov in o naložbah v primarno zdravstvo.

Na področju šolstva si prizadevajo za pridobitev novega srednješolskega programa računalniški tehnik in, če bo potrebno, za morebitno dodatno sofinanciranje gradnje vrtca v Kočevju. Med drugim se želijo dogovoriti za prenovo stavb upravne enote, sodišča in občinske uprave, zanimajo pa jih tudi spodbude za zagotovitev novih delovnih mest, je navedel Prebilič.

Kanalizacija in obmejna problematika

Na problem cestne infrastrukture, čimprejšnje gradnje južnega kraka ceste tretje razvojne osi naprej od Malin oz. predora pod Gorjanci, sezonskih prometnih zamaškov na in ob mejnih prehodih ter slabega stanja državnih in občinskih cest ter železnice je opozoril tudi metliški župan Darko Zevnik.

Pristavil je, da Belokranjce med drugim zanimata možnost financiranja manjših kanalizacijskih sistemov in obmejna problematika. V Črnomlju pa jih med drugim zanima tudi problematika mejnega prehoda Vinica s prenovo tamkajšnjega mosta prek Kolpe in ureditvijo neskladja pri njegovi nosilnosti ter državno sofinanciranje gradnje Osnovne šole Loka, katere starejši del je načel čas, dodatno pa jo je leta 2018 poškodovala huda toča.

Pričakovanja gospodarstva

Glede pričakovanj območnega gospodarstva je direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Tomaž Kordiš dejal, da si predvsem obetajo, da se bodo uresničili projekti, povezani s prometno in elektro infrastrukturo.

Izpostavil je problem ceste tretje razvojne osi in preostalih državnih cest. Pričakujejo tudi možnost za razpravo glede učinkovite izrabe sredstev načrta za okrevanje in informacije glede dokumentov, povezanih s finančno perspektivo do leta 2027. V regiji imajo namreč pripravljenih veliko projektov, ki bodo pomagali pri razvoju gospodarstva, podjetništva in regije, je še povedal Kordiš.

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je sicer po oktobrski izdaji gradbenega dovoljenja za prvo petkilometrsko etapo južnega dela ceste tretje razvojne osi v Novem mestu nedavno napovedal, da če ne bo nadaljnjih zapletov, začetek gradnje pričakujejo proti koncu zime prihodnje leto.

Jugovzhodna Slovenija, po površini v državi največja statistična regija, po podatkih Sursa obsega 21 občin. Pokriva 2675 kvadratnih kilometrov in je približno šestkrat večja od najmanjše slovenske regije. Na omenjenem jugovzhodnem delu države je leta 2019 živelo sedem odstotkov vseh prebivalcev Slovenije. Gostota naseljenosti je bila tretja najnižja, na kvadratnem kilometru je v povprečju živelo 54 ljudi.

Poslovanje jugovzhodne Slovenije je sicer zadnja leta tradicionalno boljše od državnega povprečja. Tamkajšnje gospodarske družbe so po podatkih Ajpesa lani poslovale tudi bolj stabilno od državnega povprečja. Večino prihodka so ustvarile z izvozom, bile so tudi manj zadolžene. Vrednosti vseh kazalnikov so zanje ugodnejše kot drugje, ustvarile so 535 milijonov evrov neto celotnega dobička oz. tri odstotke manj kot predlani. V primerjavi z drugimi regijami so več neto čistega dobička kot družbe jugovzhodne Slovenije ob bistveno višjem skupnem prihodku izkazale le družbe osrednje Slovenije.

Regijske gospodarske družbe sicer izstopajo po višini neto čistega dobička, po deležu prihodkov, doseženih z izvozom in po povprečni plači. Sicer pa zbirni podatki kažejo, da je nekaj več kot 2700 družb s skoraj 32.500 zaposlenimi lani ustvarilo nekaj več kot 6,72 milijarde evrov prihodka. Največ s predelovalno dejavnostjo in ob močni izvozni usmerjenosti. S prodajo v tujini so ustvarile dobri dve tretjini prihodkov, največ na trgih EU.

M. K.; STA

Komentarji (10)

11.11.2021Ocenitrue truic 
:): https://www.youtube.com/watch?v=0b5whZydVZc
11.11.2021Ocenitrue truic 
2.Svica.
11.11.2021Ocenitrue truic 
švic na vse strani:)
11.11.2021Ocenitrue truic 
Slo verzija: https://www.youtube.com/watch?v=p1ftf0mL2aI
11.11.2021 6   (6)   (0)   OceniGunca Afne 
Očitno se bojijo lastne sence Tipično SDS, niti malo samokritični, pa vsi drugi krivi za vse razen njih Sicer pa so prepovedali zbiranje ljudi ... verjetno so že pozabili
11.11.2021 10   (10)   (0)   OceniGunca Afne 
Kako pa kaj epidemija, politični klientelizem, korupcija, uničevanje demokratičnih institucij, uničevanje in podrejanje medijev, podrejanje represivnih organov strankarskim veljakom, nestrokovni ustavni sodniki, ministri ki trejo jajca sodnikom, polaganje vencev na grob narodnim izdajalcem, Vizjaka še kar podpiramo?? Pejte že na smetišče
12.11.2021 8   (8)   (0)   OceniSvet Nik 
Način dela in komunikacija SDSa so nas pripeljali v razkol družbe in kolaps sistema. Niso uspeli s precepljenostjo, niso uspeli ojačati zdravstveni sistem, so pa kadrovali, kupovali, zadolževali in predvsem vsiljevali svoje nazore po vseh družbenih podsistemih. Brez etike in empatije rušijo vse v imenu boga in napredka, ki pa je dejansko propad in regresija družbe. Čim prej na smetišče zgodovine skupaj s svojimi lokalnimi podporniki, ki prav tako v imenu napredka samo investirajo v beton in nam prodajajo lepe besede in fejk piarovsko etiko za javnost. V ozadju pa težke zgodbe podjetij in posameznikov na katere se pritiska z vsemi sredstvi. Podli dogovori, razlastninjenja, sodni postopki in deskreditcaije. Pa polno kliantelizma, nepotizma pri delitvi javnih sredstev, kupovanje medijskega prostora in zvestobe, zaposlovanja v javnih zavodih. Vse v imenu širšega javnega interesa, ki je v resnici krinka za zasbne interese. Če je bil samo en človek krivično oškodovan si takšnega "razvoja mesta" ne zaslužimo. Žal pa je ta veter zapihal po celem svetu, Novo mesto je verjetno samo tipičen in zelo izrazit predstavnik tega časa. Nujno potrebujemo spremembe.
12.11.2021 1   (1)   (0)   Ocenitrue truic 
Nm je resnično "zelo tipičen" predstavnik . Če se tu poglobimo pridemo do zanimivih zaključkov in ljudi... Poleg sprememb potrebuje Nm temeljito čiščenje, same spremembe ne bodo dovolj ....
12.11.2021–2   (2)   (4)   Ocenimiha 
Ja začenši s tabo!
12.11.2021Ocenitrue truic 
Ti si že počiščen, le ne zavedaš se tega ....

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava