Projekt kostanjeviške protipoplavne zaščite bi bil lahko ogrožen

24.11.2021 | 12:50

Ladko Petretič: ''Ugovori in predlogi civilne iniciative so zmedeni, neutemeljeni in negativni." (foto: arhiv DL; P. P.)

Kostanjevica na Krki - Predlagani projekt protipoplavne zaščite Kostanjevice na Krki, ki so ga občinsko vodstvo in svetniki podprli, bi lahko propadel, saj mu nasprotuje krajevna civilna iniciativa. Občina in iniciativa se na petkovem in ponedeljkovem sestanku nista uspeli uskladiti, pristojni pa so medtem podaljšali rok za potrditev predloga.

Gre za predlog Direkcije RS za vode za protipoplavno zaščito kostanjeviškega otoka, za katerega je vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko iz kohezijskega sklada zagotovila 6,75 milijona evrov.

Pogoj za pridobitev tega denarja je bila potrditev predloga do nedelje, ker se občina in iniciativa po njenih pripombah nista uspeli uskladiti, pa je direkcija na prošnjo občine rok podaljšala do konca meseca.

Projekt bi lahko tudi padel

Če dogovora s civilno iniciativo do takrat ne bo, kostanjeviški župan Ladko Petretič meni, da bo "projekt padel", Kostanjevičani pa bodo ostali brez že zagotovljenega denarja in protipoplavne zaščite.

Da se to ne bi zgodilo, se bo sicer skušal pogovoriti z vodstvom direkcije za vode in predstavniki iniciative. Ali je bila potrditev občinskega sveta dovolj za nadaljevanje projekta, ne ve, je dejal danes.

Medsebojni očitki

Župan sicer meni, da so ugovori in predlogi civilne iniciative "zmedeni, neutemeljeni in negativni" in da ponuja rešitve, za katere so že pred leti ugotovili, da bi bile neučinkovite in nesmotrne. Civilna pobuda pa po drugi strani občini očita nesodelovanje, slabo informiranje glede projekta in neupoštevanje njenih stališč.

Predlogi CI

Član omenjene civilne pobude Andrej Božič je opozoril, da projektu oz. posegom na svoji zemlji nasprotujejo tudi lastniki zemljišč in da se občina z njimi še ni pogovorila. Kot je navedel, se pobudniki med drugim zavzemajo, da se projekt razširi na širše mestno območje, da se uvede čiščenje Krkine struge in pritokov ter utrjevanje rečnih brežin.

Preveri naj se tudi razlivnost potokov, ki se stekajo v Krko. Ne strinjajo pa se z ukrepom preusmeritve poplavne vode do potoka Senuša in z izbranim predlogom postavitve betonskih podstavkov in nasipov oz. t. i. prenosnih pregrad, ker da bi pretirano posegle v naravno veduto kostanjeviškega otoka.

Skladno s tem zahtevajo iskanje nadomestnih rešitev in oblikovanje strokovne skupine na državni ravni, "ki je sposobna predlagati trajnostne in najsodobnejše rešitve skladno s krajinskimi, arhitekturnimi in naravovarstvenimi usmeritvami", so še navedli med svojimi zahtevami.

Projekt naj bi sicer končali do konca leta 2023

Pri predlogu, ki so ga pred tednom potrdili kostanjeviški svetniki, gre sicer za celostne ukrepe, s katerimi namerava direkcija za vode omejiti poplavno ogroženost vzdolž odsekov na območju spodnje Save oz. v spodnjem Krkinem porečju.

Izvedba protipoplavnih ukrepov bo prispevala tudi k varovanju kulturne dediščine in kulturnih spomenikov državnega pomena, varovanju poslovnih subjektov, linijske infrastrukture in varovanju pomembnih objektov družbene infrastrukture državnega pomena. Projekt, ki bi protipoplavno zaščitil nekaj več kot 150 objektov in skoraj 500 prebivalcev Občine Kostanjevica na Krki, naj bi končali do konca leta 2023.

Strokovnjaki so sicer pripravili štiri možne scenarije kostanjeviške protipoplavne zaščite. Predlagana inačica, ki so jo med usklajevanji ocenili za najboljšo, pa predstavlja kombinacijo nasipov, zidov in prestavljivih montažnih sten.

STA; M. K.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava