Maja Weiss Krambergerja pokazala svojim študentom

23.12.2021 | 20:10

Nastajanje filma so po projekciji predstavili Amadej Bratuž, Jurij Moškon in Maja Weiss. (foto: I. Vidmar)

Nastajanje filma so po projekciji predstavili Amadej Bratuž, Jurij Moškon in Maja Weiss. (foto: I. Vidmar)

Novo mesto - Leta 1990 je Ivan Kramberger, dobrotnik iz Negove, dimnikar in izumitelj, na volitvah za predsednika predsedstva Socialistične republike Slovenije dobro konkuriral Milanu Kučanu in Jožetu Pučniku in zbral 230 tisoč glasov volivcev. Ko se je pripravljal na kandidaturo za predsednika tedaj že samostojne Slovenije leta 1992, je bil šest mesecev pred volitvami ubit v atentatu, ki še do danes ni zadovoljivo pojasnjen.

Letos je metliška režiserka Maja Weiss v sodelovanju s Krambergerjevim sinom Ivanom posnela celovečerni dokumentarni film Beli bojevnik v črni obleki, zgodbo o vlogi in vplivu Ivana Krambergerja na osamosvojitev Slovenije. Film je obenem tudi del magistrske naloge Ivana Krambergerja mlajšega, ki z intervjuji in pregledovanjem bogatega arhivskega gradiva raziskuje vliv in vlogo svojega očeta pri procesu osamosvajanja.

Potem ko je bil njen film pred tednom premierno prikazan v Cankarjevem domu, je svojo premiero danes opoldne doživel tudi v Novem mestu, kjer so si ga ogledali študentje medijske produkcije in ekonomije na višji strokovni šoli ekonomske šole Novo mesto, kjer je Maja Weiss predavateljica in nosilka predmeta Projektno delo v medijski produkciji.

V svojem filmu Beli bojevnik v črni obleki Maja Weis ne le da pobriše prah s skoraj že pozabljene zgodbe o izumitelju, dobrotniku, predsedniškemu kandidatu in posebnežu iz Negove, ampak nam Ivana Krambergerja, osvetljenega z različnih zornih kotov in opisanega v izjavah številnih nekdanjih in sedanjih politikov, tudi njegovih nekdanjih političnih tekmecev, sorodnikov pa znancev pa tudi tistih, ki so se kot policisti, tožilci, odvetniki in sodniki ukvarjali z misterioznostjo atentata nanj, predstavi na način, na kakršnega ga še nismo doživeli.

Kot je Maja povedala v pogovoru po projekciji, je, čeprav je vedela o njem precej,  marsikaj, kar je našla v arhivih, presenetilo tudi njo, kar še posebej velja za posnetke številnih oddaj nemške televizije, kjer so Ivana Krambergerja pogosto gostili in predstavljali njegovo zgodbo od metalurškega delavca do izjemnega inovatorja in izumitelja ter dobrotnika.

O njem v Majinem filmu spregovorijo med drugim tudi Milan Kučan, Janez Janša, Lojze Peterle, Elena Pečarič, Ernest Petrič, Ali Žerdin, Marcel Štefančič in poslanci vseh strank aktualnega parlamenta, vsi po vrsti pa mu priznavajo pomembno vlogo v procesu osamosvajanja Slovenije kot aktivatorja ljudskih množic in po mnenju Milana Kučana in še nekaterih blažilca tedaj precej naelektrenega političnega ozračja. Zanimivo pa je, da je aktualni predsednik države Borut Pahor odklonil sodelovanje pri filmu. Zanimivo bi bilo slišati tudi zgodbo Igorja Bavčarja, tedanjega notranjega ministra, ki bi lahko povedal marsikaj o okoliščinah atentata, a pravosodni organi pogovora z zapornikom niso odobrili, čeprav je sam privolil na intervju.

O snemanju in montaži filma, za katerega so imeli ustvarjalci zelo malo časa, sta po projekciji precej zanimivega povedala tudi montažer Novomeščan Jurij Moškon in Majin študent Amadej Bratuž, ki je pri snemanju sodeloval kot snemalec.

Kot je povedal Jurij Moškon, je bila osnovna ideja filma prestaviti vlogo in vpliv Ivana Krambergerja na osamosvojitev Slovenije predvsem skozi intervjuje, a se je med zbiranjem arhivskega gradiva in snemanjem filma odprlo toliko novih zadev in zbralo toliko materiala, da vsega niso uspeli niti pregledati, kaj šele, da bi ga uporabili.

Amadeju se je s snemanja najbolj vtisnila v spomin vožnja s Krambergerjevim avtomobilom: »Ljudje so nas pozdravljali, čutil sem, da sodelujem pri nečem velikem.«

I. Vidmar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava