dolenjska

Za Pavličevo kmetijo je bil rastlinjak velika pridobitev

3.1.2022 | 14:00 | L. Markelj

Rastlinjak si omisli marskdo, ki želi jesti domačo zelenjavo tudi pozimi. (foto: N. Pelko)

Rastlinjak si omisli marskdo, ki želi jesti domačo zelenjavo tudi pozimi. (foto: N. Pelko)

Solata je krasna. (foto: D. Pavlič)

Solata je krasna. (foto: D. Pavlič)

Orehovica - Mnogi pridno pridelujejo zdravo in okusno domačo zelenjavo čez leto, pozimi pa ne. A tudi v vremensko manj ugodnih razmerah se da. Vse bolj popularni in uporabni so zato rastlinjaki, ki omogočajo gojenje sveže, zdrave zelenjave skozi vse leto.

Kvalitetni rastlinjaki s primerno tehnologijo, plastenjaki, steklenjaki, tuneli, improvizirane tople grede lastne izdelave ali pa vzgoja rastlin kar pod okenskim steklom nam omogočijo, da poberemo vsaj nekaj pridelka, tudi ko je zunaj vse zasneženo.

Tudi sami si lahko zagotovim kar precej lastnih svežih vitaminov z vrstami zelenjave, ki so manj občutljive na nizke temperature in manj dnevne svetlobe, ter so odporne na zimske razmere.

Te vrste zelenjave so: kodrolistni ohrovt, brstični ohrovt, por, špinača, blitva, motovilec, listni brokoli, zimske solate, mizuna, radič, tatsoi, kislice, portulak, por, mlada čebula, pa tudi npr. korenje, repa, redkvica, peteršiljeve korenine in gomoljna zelena, ki jih lahko pospravimo že v zimi, vendar preden prične zemlja zamrzovati.

Kaj raste v Pavličevem rastlinjaku

Danijela Pavlič (foto: L. M.)

Danijela Pavlič (foto: L. M.)

Dobro je, če uredite namakalni sistem. (foto: D. Pavlič)

Dobro je, če uredite namakalni sistem. (foto: D. Pavlič)

Peteršilj se da gojiti v lončku. (foto: N. Pelko)

Peteršilj se da gojiti v lončku. (foto: N. Pelko)

Da pomeni rastlinjak za kmetijo velika pridobitev, pove Danijela Pavlič z zelenjadarske kmetije iz Orehovice pri Šentjerneju, kjer z družino gojijo šparglje, pridelujejo rubinast sok iz aronije in ustvarjajo zelene gajbice s pisano zelenjavo.

Rastlinjak so postavili letos. Kot pove Pavličeva, so paradižniki zdržali do novembra in so se jih res najedli, prav tako paprike. »Ko smo jih umaknili, smo v rastlinjak napeljali dober kompost in napeljali zalivalni sistem na nove grede. Kupili smo ekološke sadike in posadili zimsko solato, špinačo in motovilec. Prvič smo testirali motovilec kot sadiko in se odlično obnese. Izognemo se slabemu ter težko kaljivemu semenu in ob rednem zalivanju imamo kmalu odličen pridelek motovilca. Garant uspeha za kvaliteten in dolgo v zimo trajajoč pridelek so zavetje rastlinjaka, kompost, zalivanje in kvalitetne sadike,« pravi zagnana zelenjadarka.

Januarja bodo testno posadili še rdeče korenje, por in tudi prvi kifelčar. Vzgojili bodo tudi nekaj sadik paradižnika s setvijo v februarju, da preverijo, kako se obnaša "winter sowing" oz. zimsko sajenje.

»S sejanjem nima smisla prehitevati, ker bodo rastline vzklile točno takrat, ko bodo imele prave pogoje: primerno toploto, vlago in primerno dolg dan. Veliko je učenja, vendar brez tega ne gre. Naš rastlinjak ni ogrevan, tako da gredo višje zunanje temperature zelenjavi v prid. Pomembno pa se je podučiti in spoznati cikel rasti, ki ga ima posamezna zelenjava, saj se s tem izognemo slabemu pridelku,« meni Danijela Pavlič.

Več o pridelavi zelenjave v rastlinjakih, kako se lotiti zimskega vrtnarjenja, kako je s prekrivanjem z agrotekstili, kaj se da pridelati tudi na balkonu, itd.,  preberite več v novem Dolenjskem listu, kjer je o tem govori tudi Natalija Pelko, univ. dipl. inž. kmetijstva s KGZS Novo mesto.

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava