dolenjska

Ptičja gripa spet tudi na Dolenjskem

21.1.2022 | 07:50 | STA; M. K.

Siva čaplja v Krki; ilustrativna fotografija (foto: arhiv; H. M.)

Od 27. decembra lani, ko je bil pri nas potrjen prvi primer aviarne influence oz. ptičje gripe pri poginjenem labodu grbcu, najdenem na ribnikih Pragersko v občini Slovenska Bistrica, so doslej pri nas okužbo s tem virusom potrdili pri skupno 49 prostoživečih pticah. Največ na Štajerskem. Doslej so potrdili tudi en vdor virusa v domačo rejo.

Kot je objavila Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, so bili primeri ptičje gripe potrjeni še pri labodih grbcih v občinah Hoče-Slivnica, Novo mesto, Lenart, Majšperk, Maribor, Krško, Starše, Škocjan in Grosuplje. Prav tako so bili primeri okužbe potrjeni pri rečnem galebu v Mariboru, raci mlakarici v občini Majšperk, rumenonogem galebu na Ptuju in sivi čaplji v občini Škocjan.

Primer vdora ptičje gripe v domačo rejo perutnine pa so potrdili 27. decembra lani v okolici Slovenske Bistrice, na kmetijskem gospodarstvu, kjer so bile poleg kokoši še race in gosi. Vse so bile po pojasnilih pristojnih neškodljivo odstranjene.

Na območju celotne Slovenije še vedno velja, da je zadrževanje perutnine in ptic v ujetništvu dovoljeno le v zaprtih prostorih oziroma na način, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami. Zaradi dobrobiti se lahko vodni perutnini omogoči dostop do vode, vendar je pri tem treba preprečiti fizični stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi.

Povsod je tudi prepovedano krmljenje prostoživečih vodnih ptic, prav tako je prepovedano vsakršno zbiranje perutnine in drugih ptic v ujetništvu na trgih, predstavah, razstavah in kulturnih prireditvah.

Uprava je izdala tudi priporočila za lovce in ornitologe. Lov na race mlakarice predstavlja velik dejavnik tveganja za širjenje bolezni med prostoživečimi pticami in prenos na perutnino, zato lovcem priporoča opustitev lova oziroma dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov. Uprava odsvetuje tudi odlov in označevanje vodnih ptic, ki ga opravljajo v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije, oz. svetuje, da pri tem dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe, kot so uporaba rokavic za enkratno uporabo in razkuževanje rok, oblačil in obutve.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter uprava sta sicer rejce perutnine k doslednemu spoštovanju ukrepov za preprečevanje okužbe s ptičjo gripo pozvala v začetku lanskega decembra, ko se je ta začela širiti po Evropi.

Aviarna influenca, znana tudi kot ptičja gripa, je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki lahko prizadene vso perutnino. Bolezen se prenaša kapljično z medsebojnimi stiki med živalmi prek njihovih izločkov, okuženimi termično neobdelanimi proizvodi (jajca, meso), s kontaminirano krmo, vodo in nastiljem. Prenos je možen tudi z okuženo obutvijo, opremo in prevoznimi sredstvi.

Ptičja gripa sodi med posebno nevarne bolezni živali, katere sum ali pojav bolezni je obvezno prijaviti najbližji veterinarski organizaciji ali območnemu uradu uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Imetniki perutnine morajo biti pozorni na pojav kliničnih znakov bolezni pri perutnini ter dosledno izvajati preventivne in biovarnostne ukrepe.

Po doslej znanih informacijah virus ptičje gripe za ljudi ni nevaren.

‹ nazaj