FOTO: Kraljevi in Popelarjevi kozolci

28.4.2022 | 09:20

Popelarjevi kozolci so izjemno natančne makete kozolcev, narejene v merilu 1 : 70. (Foto: I. Vidmar)

Novo mesto - V Dolenjskem muzeju sta na ogled dve novi razstavi, posvečeni kozolcem. Razstava Kraljevi kozolci stoji na panojih pred vhodom v muzej, njen del pa je tudi vitrina v atriju, v kateri so razstavljeni Kraljevi fotoaparati in kamera, s katerimi je posnel razstavljene fotografije kozolcev, drugi del skupne razstave pa so v mali dvorani razstavljene makete kozolcev arhitekta Damjana Popelarja.

Številni kozolci so v zadnjih desetletjih, ko se je bistveno spremenila tehnologija kmetijske pridelave in so izgubili svojo osnovno funkcijo, propadli; le redke še uporabljajo za vsaj del njihovega nekdanjega namena. Rešeni so le tisti, ki so postali tak ali drugačen spomenik dediščine in nekateri, do katerih imajo njihovi lastniki poseben odnos. Veliko jih je tako ostalo le na fotografijah Nika Kralja, pa tudi v maketah Damjana Popelarja, ki vas na te spomenike naše podeželske kulturne krajine lahko spominjajo tudi v vitrini v vašem domu.

Niko Kralj (1920–2013) je slovenski arhitekt, univerzitetni profesor in nestor slovenskega industrijskega oblikovanja. Svet ga najbolj pozna po njegovem stolu Rex, ki ga še danes lahko najdemo v številnih domovih na vseh celinah in je med drugim tudi del stalne zbirke Muzeja moderne umetnosti v New Yorku.

Na razstavi Kraljevi kozolci so na ogled številne fotografije kozolcev, ki jih je Niko Kralj posnel v času od leta 1970 do leta 1980. (Foto: I. Vidmar)

Znameniti stol pri tem ne skriva, kje je njegov oče našel idejo za obliko – pri kozolcih, ki jih je tako strastno raziskoval in fotografiral. Med terenskim delom je na različnih delih Slovenije in zunaj njenih meja dokumentiral in preučeval kozolce, njihove detajle, se ukvarjal s tesarskimi orodji in z njihovim poimenovanjem. Ob tipologiji kozolcev ga je zanimala njihova umestitev v krajino. V pogovorih z lastniki in izdelovalci kozolcev je odstiral številne zgodbe o razmerju med človekom in kozolcem. Cilj njegovega terenskega dela je bila doktorska disertacija, ki pa mu je žal ni uspelo dokončati. V Deželi kozolcev hranijo njegov arhiv, v katerem je kar 4.550 fotografij kozolcev, posnetih večinoma v času od leta 1970 do leta 1980. Niko Kralj je kozolec razumel kot eno največjih mojstrovin ljudskega stavbarstva. Postavljal ga je ob bok holandskim mlinom na veter.

Razstava Kraljevi kozolci je nastala pred dvema letoma ob stoletnici njegovega rojstva v Šentrupertu v Deželi kozolcev, kjer je bila njena avtorica etnologinja Dolenjskega muzeja Alenka Stražišar Lamovšek takrat zaposlena. Tokratno postavitev je oblikovno osvežila oblikovalka Dolenjskega muzeja Maja Rudolf Markovič, razstavo pa so smiselno povezali z razstavo maket Damjana Popelarja Kozolci iz sence pozabe, na kateri se avtor predstavlja s štirinajstimi izbranimi maketami kozolcev v merilu 1 : 70. Popelar je kozolce več let na terenu skrbno dokumentiral, tako da je lahko tudi s pomočjo sodobne tehnologije ustvaril čim bolj verodostojne makete.

Na odprtju razstave sta baritonist Lucas Somoza Osterc in pianist Marko Brodarič premierno izvedla skladbo Marinki v spomin. Glasbo zanjo je na besedilo Nika Kralja, ki je pesem posvetil sestri Marinki, napisal Davorin Zupanič Turković. Pred muzejem so si obiskovalci lahko ogledali tudi starodobnik citroën ID19, avtomobil, ki smo mu pri nas nadeli ime žaba. S prav takim vozilom se je Niko Kralj pred petdesetimi leti vozil po terenu, ko je dokumentiral kozolce.

I. Vidmar

Galerija

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava