gospodarstvo

Največji izvozniki: Krka tretja, Revoz četrti, Adria Mobil sedma

16.5.2022 | 09:40 | STA; M. K.

Krkin kompleks v Novem mestu (Foto: Krka)

Krkin kompleks v Novem mestu (Foto: Krka)

V Revozu (Foto: arhiv DL)

V Revozu (Foto: arhiv DL)

Adria Mobil v Češči vasi pri Novem mestu (Foto: Adria Mobil)

Adria Mobil v Češči vasi pri Novem mestu (Foto: Adria Mobil)

Ljubljana/Novo mesto - Na lestvici največjih izvoznikov, ki jo pripravlja časnik Delo, je po dolgih letih prišlo do spremembe na prvem mestu - Gorenje je z 1,97 milijarde evrov izvoza prehitelo Krko in Lek. Poslovanje je bilo sicer različno glede na panogo, na splošno pa so podjetja izkoristila konjunkturo po covidu-19, v današnji objavi ugotavlja časnik.

Proizvajalec bele tehnike Gorenje je v letu 2021 izvozil za 1,97 milijarde evrov svojih izdelkov, rekordno leto pa je bilo po mnenju družbe povezano tudi s specifičnimi razmerami.

"Leto 2020 je bilo prvo covidno leto s katastrofalnim padcem naročil, 2021. pa so naročila v segmentu bele tehnike izjemno zrasla. Nobeno od teh let ni bilo običajno. Že letos se povpraševanje umirja, hkrati pa se spopadamo z izjemnimi podražitvami energentov, materialov in komponent, logistike, še vedno motenimi preskrbnimi verigami, geopolitični pretresi ..." so povedali.

Na drugem in tretjem mestu sledita farmacevtski družbi Lek in Krka z 1,59 in 1,47 milijarde evrov izvoza. Več kot milijardo evrov prodaje na tujem je dosegel še novomeški avtomobilski proizvajalec Revoz z 1,18 milijarde izvoza.

Prvo peterico zaključuje Skupina Sij (820,4 milijona evrov), med prvimi desetimi pa sledijo še Skupina Impol (800,5 milijona evrov), Adria Mobil (537,8 milijona evrov), BSH Hišni aparati (535,3 milijona evrov), Skupina Kolektor (351,3 milijona evrov) in Mahle Electric Drives Slovenija (324,5 milijona evrov).

Razmere, v katerih se je znašel izvozno usmerjeni sektor, po navedbah časnika precej dobro opisuje izkušnja direktorja podjetja Lek Veterina Branka Kamenška: "Prodali smo več, vendar so bili - in so še - dvigi cen surovin, storitev in energentov izjemni, tako da so učinke večje prodaje v smislu dobičkonosnosti precej izničili."

Razlike sicer obstajajo. V avtomobilski industriji so mnogi slovenski dobavitelji delili usodo glavnih kupcev, ki zaradi pomanjkanja elektronskih komponent niso mogli izdelati toliko avtomobilov, kot bi želeli. Mnoga druga podjetja v kovinski in elektroindustriji pa so izkoristila priložnost skrajšanja dobaviteljskih verig na Evropo in podražitev izdelkov iz svojega asortimenta, tako da poročajo o 30-, 50- ali celo 75-odstotnem povečanju prodaje.

"Nekje od drugega kvartala leta 2021 je karavaning industrija pri nas naročala več, da bi zadovoljila svoj rastoči trg. Žal pa je proti koncu leta nastopilo pomanjkanje polprevodnikov in šasij kot osnove za proizvodnjo avtodomov in kampirnih kombijev. S tem se je zmanjšala naša proizvodnja kompozitnih kosov za karavaning. K sreči je vzporedno okreval trg medicinskih kadi, kjer smo lahko začeli pospešeno proizvodnjo. Prej, v obdobju covida, je bila montaža medicinskih kadi v bolnišnice, zdravstvene domove in domove za ostarele pogosto onemogočena, zdaj pa se je ta segment spet prebudil," je pojasnil vodja komercialnega sektorja v podjetju Veplas Klemen Rožič.

Podoben ciklični vpliv koronske krize so zabeležili tudi v družbi Plama-pur, ki proizvaja izdelke iz poliuretanske pene. "Del prodaje naših izdelkov, ki je vezana na proizvodnjo ležišč in pohištva, je čutil pozitiven vpliv zaradi omejevanja potovanj v času covida, saj so bili ljudje več doma in so obnavljali svoje domove," je povedal direktor Uroš Barba.

Konjunkturo v gradbeništvu so začutili – in izkoristili – tudi v nekaterih drugih podjetjih. »Tuje povpraševanje se je krepilo, sploh v gradbeni dejavnosti, tako da smo realizirali številne projekte in dosegli precejšnjo rast prodaje na tujih trgih, je povedal Robert Medle iz novomeške družbe Roletarstvo Medle.

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava